Mesece kopičenja zalog in pospešenega naročanja blaga so evropskim podjetjem kupili čas, ne rešitev. Izvozna naročila v proizvodnem sektorju evrozone so v maju upadla najhitreje v 16 mesecih, storitveni sektor je pri 46,4 točke dosegel najnižjo raven od februarja 2021, sestavljeni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) pa je padel na 47,5 točke. Gospodarstvo evrskega območja se krči drugi mesec zapored.
Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc v tedenskem pregledu Analitike GZS za 21. teden opozarja, da se “pozitiven učinek predčasnih naročil na proizvodni sektor postopoma izginja ob prenosu višjih stroškov vzdolž dobavne verige”. Podjetja so v preteklih mesecih polnila zaloge, ker so pričakovala podražitve in motnje v dobavah. Ta obrambni refleks je kratkoročno podpiral aktivnost, a majski podatki S&P Global kažejo, da novi posli ne nadomeščajo starih. Ivanc je za Demokracijo ocenil, da slovensko gospodarstvo “izgublja zagon”, realna rast dodane vrednosti pa je “skoraj nič”.
Rast vhodnih cen v evrozoni je bila v maju najizrazitejša v treh letih in pol, prodajne cene v industriji pa so porasle najbolj od konca 2022. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, ocenjuje, da storitveni sektor posebej trpi zaradi vala podražitev, ki ga je sprožila vojna na Bližnjem vzhodu. Francija je pri sestavljenem PMI 43,5 točke na najnižji ravni od lockdowna novembra 2020. Nemški predelovalni PMI je zdrsnil pod mejo 50 točk.
V Sloveniji bruto plače v marcu medletno rastejo za 7,3 odstotka, a ta rast izvira iz dviga minimalne plače in sprememb v javnem sektorju, ne iz produktivnosti. Ivanc je že februarja opozoril, da so se stroški dela za zaposlenega z minimalno plačo v pol leta zvišali za več kot petino. Gradbena dovoljenja za stanovanjske stavbe so v prvih štirih mesecih 2026 padla za 11,7 odstotka, dve petini anketiranih potrošnikov pričakujeta pospešitev rasti cen.
ECB je aprila sedmič zapored pustila depozitno obrestno mero pri 2 odstotkih, a finančni trgi zdaj z več kot 80-odstotno verjetnostjo pričakujejo dvig za 25 bazičnih točk na naslednjem zasedanju. Obrestna mera bi se zvišala v trenutku, ko gospodarska aktivnost pada in ko se stroškovni pritiski iz energetike šele prelivajo v končne cene.
Ivanc v tedenskem pregledu GZS zapiše, da se podražitve surove nafte “v celoti še niso prelile v cene za končne uporabnike”. Glavni učinki po njegovi oceni šele prihajajo.
