Ameriški potrošnik prvič po devetih mesecih zategnil pas, Evropi draga energija prinesla najvišjo rast dobičkov v skoraj štirih letih

Ameriška maloprodaja je julija upadla za 0,6 odstotka, najbolj po maju 2025, in dan po prvem zaključku indeksa S&P 500 nad 7.800 točkami ustavila rekordno serijo Wall Streeta. S&P 500 je v petek izgubil 0,2 odstotka in trgovanje končal pri 7.785,76 točke, Nasdaq Composite je zdrsnil za 0,3 odstotka na 26.729,16 točke, Dow Jones pa za 107,58 točke na 53.732,41 točke. Ameriško ministrstvo za trgovino je objavilo prvi padec prodaje po devetih mesecih; ekonomisti v anketi družbe Dow Jones so pričakovali 0,1-odstotno rast.

Teden dni po tem, ko je predsednik minneapoliške izpostave ameriške centralne banke Neel Kashkari za CNBC ocenil, da ameriški „potrošnik zdrži”, sta popustila tako prodaja kot razpoloženje. Indeks potrošniškega zaupanja Univerze v Michiganu se je avgusta po prvi oceni znižal na 51 točk s 55,2 točke; ekonomisti v anketi agencije Reuters so pričakovali 54,5 točke. Direktorica raziskave Joanne Hsu je v izjavi ob objavi zapisala, da rast dohodkov nad inflacijo v prihodnjem letu pričakuje le še osem odstotkov potrošnikov, decembra 2024 pa jih je bilo 18 odstotkov. „Potrto razpoloženje napoveduje nagnjenost k nižji potrošnji. Nezadovoljni potrošniki kupujejo manj kot zadovoljni,” je za Reuters ocenil Carl Weinberg, glavni ekonomist družbe High Frequency Economics.

Jedrna maloprodaja, ki vstopa v izračun bruto domačega proizvoda, se je znižala za 0,4 odstotka, najbolj po začetku leta 2025. Prodaja na bencinskih črpalkah je upadla za 0,9 odstotka, maloprodaja brez goriv pa za 0,6 odstotka. James Knightley, glavni mednarodni ekonomist banke ING, je v petkovem zapisu strankam opozoril, da uradni podatki niso prilagojeni inflaciji in da bo realni padec potrošnje še globlji. Bill Adams, glavni ameriški ekonomist banke Fifth Third, je za ameriški program Marketplace med enkratnimi dejavniki navedel premik Amazonove akcije Prime Day na junij in dodal: „Tudi po upoštevanju vsega tega je bil julij za potrošnjo preprosto slab mesec.” Šibkejši podatki so dodatno znižali verjetnost septembrskega dviga obrestne mere ameriške centralne banke: po petkovih podatkih portala Trading Economics ji trgi pripisujejo okoli 35 odstotkov, v ponedeljek pa je po podatkih orodja CME FedWatch znašala še 44 odstotkov.

Prodajni pritisk se je osredotočil na polprevodnike. Delnice družbe Broadcom so izgubile skoraj šest odstotkov, delnice družbe Applied Materials pa 5,2 odstotka kljub napovedi prihodkov nad ocenami analitikov; filadelfijski polprevodniški indeks je zdrsnil za odstotek, poroča Reuters. Pomnilniški izdelovalci so rast nadaljevali. Delnica družbe Sandisk, ki se je letos pošesterila, je pridobila še 5,7 odstotka po nadgradnji priporočila banke JPMorgan s ciljno ceno 2.250 dolarjev; banka rast pripisuje povpraševanju po pomnilniku za umetno inteligenco. Za 6,5 odstotka so poskočile delnice družbe AMD, delnice Microna pa so pridobile 2,4 odstotka. Delnice Reddita so zrasle po napovedi družbe S&P Dow Jones Indices, da bo Reddit 18. avgusta pred začetkom trgovanja vključen v indeks S&P 500. Po poročanju agencije Bloomberg je pozornost vlagateljev pritegnil tudi načrt družbe OpenAI za prvo javno ponudbo delnic.

Po petkovih izračunih agencije Reuters so dobički družb iz indeksa Stoxx 600 v drugem četrtletju zrasli za 23,4 odstotka, največ v skoraj štirih letih; rast so po navedbah agencije poganjali predvsem skokoviti dobički energetike in surovin. Vseevropski indeks je v petek izgubil 0,2 odstotka in končal pri 657,86 točke; teden je prvič po štirih tednih končal z izgubo, od rekorda pa ga loči manj kot odstotek. Euro Stoxx 50 je dan po četrtkovem rekordu zdrsnil za 0,13 odstotka na 6.537 točk. Frankfurtski DAX je kot edini med velikimi indeksi pridobil 0,53 odstotka; pariški CAC 40, milanski FTSE MIB, madridski IBEX 35 in londonski FTSE 100 so izgubili med 0,06 in 0,21 odstotka, kažejo podatki portala Trading Economics. „Podjetja so v svojih poslovnih modelih ustvarjala prihranke in se prilagodila rasti stroškov. Potrošniki so ostali izjemno odporni glede na pritisk višjih cen energije,” je za Reuters povedal Michael Hewson, višji tržni analitik pri iForexu.

Med največjimi gonili letošnje rasti indeksa Stoxx 600 sta polprevodniški družbi ASML in Infineon, ki sta letos pridobili več kot 60 odstotkov, je prejšnji teden poročal Bloomberg. Košarica evropskih uporabnikov umetne inteligence, ki jo sestavlja banka Bank of America, med njimi ABB, Standard Chartered in E.On, je letos zrasla za 14 odstotkov, ameriški oblačni velikani pa v povprečju za tri odstotke. „Glede Evrope vlada nedvomno navdušenje. Odpornost regije je trg presenetila in povpraševanje ostaja veliko trdnejše, kot je bilo pričakovano,” je za Bloomberg povedala Helen Jewell, glavna naložbena direktorica za temeljne delnice pri BlackRocku. Laurent Clavel, globalni vodja večpremoženjskih naložb pri AXA Investment Managers, je v petek za Reuters pojasnil, da so dobičke po izjemni rasti evropskih finančnih delnic pobrali in izpostavljenost razširili na vse evropske sektorje. Gospodarstvo evrskega območja je v drugem četrtletju po podatkih Eurostata zraslo za 0,4 odstotka, skladno z napovedmi ekonomistov v anketi agencije Reuters.

Zemeljski plin na nizozemskem vozlišču TTF je bil v petek pri 61,43 evra za megavatno uro; na tedenski ravni je dražji za 10,6 odstotka, letos pa za 118 odstotkov, kažejo podatki portala Trading Economics. Donosnosti evropskih državnih obveznic so zrasle predvsem na dolgem koncu krivulje; banki Deutsche Bank in Intesa Sanpaolo sta kljub temu pridobili okoli odstotek, zavarovalnici Allianz in Munich Re pa več kot odstotek. Med sektorji je navzdol vodilo zdravstvo z 1,5-odstotnim padcem; danska družba Zealand Pharma je izgubila 5,8 odstotka. Obrambne delnice so pridobile 1,2 odstotka, delnica Rheinmetalla pa 3,2 odstotka. Proizvajalci programske opreme so rasli po poročanju agencije Reuters o pogajanjih sklada Silver Lake za prevzem ameriškega Workdaya; družbi SAP in Nemetschek sta pridobili 2,7 oziroma 8,4 odstotka. Ladjar Maersk je četrtkovo 9,4-odstotno rast nadgradil še z 8,7-odstotno in dosegel najvišjo raven v štirih letih.

Nafta brent se je v petek podražila za 1,7 odstotka na 88,52 dolarja za sod, ameriška WTI pa za 1,4 odstotka na 82,40 dolarja; obe referenčni sorti sta po četrtkovem dvoodstotnem padcu teden končali za skoraj šest odstotkov višje. Rast je sledila zaostritvi retorike Washingtona v šestem mesecu vojne z Iranom. Finančni minister Scott Bessent je v intervjuju za oddajo Rob Schmitt Tonight na ameriški televiziji Newsmax napovedal ukrepe za gospodarsko osamitev Irana, „kakršnih svet še ni videl”; nadaljnje ukrepe je najavil za prihodnji teden. Obrambni minister Pete Hegseth je novinarjem dejal, da lahko pomorska blokada iranskih pristanišč traja nedoločen čas. Združeni arabski emirati so sporočili, da je Iran v četrtek zvečer napadel dve plovili državne družbe ADNOC med prehodom Hormuške ožine, poroča CNBC; tanker pod upravljanjem iste družbe je bil tarča že konec prejšnjega tedna.

Mednarodna agencija za energijo v avgustovskem poročilu poleg nižjega povpraševanja pričakuje letos tudi upad svetovne ponudbe za 4,3 milijona sodov na dan ali okoli štiri odstotke; primanjkljaj na trgu bo po njeni oceni najgloblji v petih letih. ZDA trdijo, da skozi ožino trenutno potuje do devetih milijonov sodov nafte na dan, del tankerjev pa pluje z izklopljenimi transponderji.

Zlato se je v petek podražilo za 0,6 odstotka na 4.375,50 dolarja za unčo; na letni ravni je dražje za 31 odstotkov. Na tedenski ravni je S&P 500 pridobil 0,4 odstotka, tretjič zapored, Nasdaq pa 0,1 odstotka; Dow Jones je teden končal za 0,6 odstotka nižje, Stoxx 600 pa za 0,3 odstotka.