Slovenski dizel je cenejši kot pri vseh sosedah, znižanje trošarin bi stalo 240 milijono

Slovenija ima najcenejši dizel med sosedami in dovoljenje Sveta EU, da ga z nižjo trošarino poceni še za 27,4 centa na liter. Polna uporaba dovoljenja bi javne finance po oceni finančnega ministra stala več kot 240 milijonov evrov, Hrvaška pa je trošarini ob padcu cen že zvišala.

Slovenski dizel je bil 9. novembra s povprečno ceno 1,950 evra za liter cenejši kot v vseh štirih sosednjih državah, dan pozneje pa se je regulirana cena znižala še na 1,848 evra. Svet EU je vladi istega dne dovolil znižanje trošarin, ki bi po izračunu ministrstva za finance liter dizla pocenilo na 1,574 evra in liter bencina na 1,167 evra, javne finance pa bi po oceni finančnega ministra Andreja Širclja stalo več kot 240 milijonov evrov. Po tedenskem naftnem biltenu Evropske komisije je liter dizla na Madžarskem stal 1,978 evra, na Hrvaškem 2,025 evra, v Avstriji 2,087 evra, v Italiji pa 2,218 evra.

Po sklepu sme vlada trošarino za bencin, ki zdaj znaša 0,41759 evra na liter, znižati najnižje na 0,1395 evra, trošarino za dizel pa z 0,33 evra najnižje na 0,105 evra. Sklep velja šest mesecev od dneva uradnega obvestila, ne glede na to, ali ga vlada uporabi. Slovenija je zanj zaprosila 31. julija, dobila pa ga je v tednu, ko so se cene znižale. Dizel je s ceno 1,848 evra za 35 centov oziroma 23 odstotkov dražji kot pred letom dni, ko je stal 1,499 evra, letna inflacija pa je bila oktobra po podatkih SURS 3,3-odstotna.

Šircelj je v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju navedel tri merila, po katerih bo vlada odločala o znižanju: cene na svetovnih trgih, cene v sosednjih državah in učinek na javne finance. Po zasedanju je v videoizjavi dejal, da bo vlada trošarine usklajevala predvsem z rastjo cen naftnih derivatov.

Nafta brent je po podatkih agencije Reuters teden končala pri 95,84 dolarja za sod, 2,5 odstotka nižje kot teden prej, kar je drugi zaporedni tedenski padec. Slovenski regulirani ceni sta se 10. novembra znižali brez posega v dajatve, cena bencina za 12 centov, cena dizla pa za 10,1 centa.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je 9. novembra v izjavi za medije v Ljubljani dejal, da morajo biti slovenske cene primerljive z italijanskimi in avstrijskimi. Ko je prejšnja vlada 19. marca odpravila regulacijo cen na avtocestah in hitrih cestah, je to utemeljila s povečanim povpraševanjem in nižjimi cenami goriv v Sloveniji kot v sosednjih državah. Pri polnem znižanju trošarina na liter pade na približno tretjino sedanje, zato bi se morala prodaja potrojiti, da bi država pobrala enak znesek trošarine.

Ocenjenih 240 milijonov evrov je skoraj petina 1,3 milijarde evrov, kolikor je država po podatkih ministrstva za finance z vsemi trošarinami zbrala v prvih desetih mesecih leta, kar je 6,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Proračunski primanjkljaj je v tem času dosegel približno 1,2 milijarde evrov. Svet EU je v sklep zapisal, da neciljana davčna znižanja pomenijo znatne fiskalne stroške in praviloma povečujejo povpraševanje po fosilnih gorivih. Če bi vlada dovoljenje uporabljala v celoti do zadnjega dne, bi se morali trošarini ob izteku vrniti najmanj na evropski minimum, 0,359 evra za bencin in 0,33 evra za dizel, kar bi z 22-odstotnim DDV liter bencina v enem dnevu podražilo za 26,8 centa, liter dizla pa za 27,4 centa.

Hrvaška ima enako dovoljenje od 1. avgusta do 31. januarja 2027. Uporabila ga je 7. septembra, ko bi se dizel brez ukrepov podražil za 14 centov: trošarino je znižala za devet centov, na sedem centov pod evropski minimum, in ceno zadržala pri 1,79 evra. Dva tedna pozneje je trošarino znižala še za tri cente in tako izkoristila deset od 22,5 centa dovoljenega odmika pod minimum, dizel pa se je kljub temu podražil na 1,91 evra, je razvidno iz sporočil hrvaške vlade. Ob znižanju cen 9. novembra je Hrvaška trošarini za bencin in dizel po sporočilu hrvaške vlade zvišala za dva centa. Hrvaški dizel od 10. novembra stane 1,85 evra, slovenski 1,848 evra.