Apple prehitel Nvidio pri 4,94 bilijona dolarjev, za umetno inteligenco troši vse manj

Apple je v ponedeljek Nvidii prevzel naziv najvrednejšega podjetja na svetu, potem ko je Nvidiina delnica izgubila 4,97 odstotka in končala pri 196,56 dolarja. Tržna vrednost Appla je dosegla približno 4,94 bilijona dolarjev, Nvidiina 4,83 bilijona, kažejo podatki Yahoo Finance. Ameriški časnik The Wall Street Journal je poročal, da se Nvidia pogaja o jamstvu za financiranje v višini do 250 milijard dolarjev, s katerim bi družba OpenAI najela računsko moč v ameriškem podatkovnem središču.

Bloomberg je poročal o novem krogu Nvidiinih poslov v vrednosti več kot 750 milijard dolarjev, partnerstvo z južnokorejsko skupino SK pa po navedbah Nvidie obsega več kot 500 milijard dolarjev medsebojnega poslovanja. Skeptiki takšne posle po zapisu Bloomberga opisujejo kot razmerje, v katerem je dobavitelj čipov tudi velik vlagatelj v svojega kupca, del prihodkov pa izvira iz denarja, ki ga je proizvajalec vložil sam.

Cena zavarovanja Nvidiinega dolga pred neplačilom je v ponedeljek zrasla najbolj od začetka merjenja. Petletno zavarovanje je po podatkih ICE Data Services med sejo poskočilo za približno 0,14 odstotne točke, na najvišjo raven okrog 0,82 odstotne točke na leto, je poročal Bloomberg. Po tej ceni zavarovanje desetih milijonov dolarjev Nvidiinega dolga stane okrog 82.000 dolarjev na leto, pred ponedeljkovim skokom pa je stalo okrog 68.000 dolarjev.

Applova delnica je pridobila 1,17 odstotka in končala pri 336,91 dolarja. Naložbe družbe v opremo in infrastrukturo so se v zadnjih treh četrtletjih zniževale, navaja Yahoo Finance. Vlagatelji so Applu nekoč očitali, da za umetno inteligenco ne troši dovolj. Apple se je delu teh naložbenih pasti izognil, je po navedbah Yahoo Finance ocenil Jay Woods, glavni tržni strateg pri Freedom Capital Markets.

Na Wall Streetu je Dow Jones pridobil 0,51 odstotka ali 262,83 točke in končal pri 52.210,08 točke, tehnološki Nasdaq Composite pa je izgubil 0,18 odstotka in padel na 24.932,08 točke. Brent je isti dan izgubil 8,7 odstotka, S&P 500 pa je pridobil 0,02 odstotka in končal pri 7.413,18 točke.

Terminske pogodbe za brent so padle za 8,42 dolarja in končale pri 88,36 dolarja za sod, kar je najnižja raven po 17. juliju. Ameriška nafta WTI je izgubila 6,70 dolarja ali 7,5 odstotka in končala pri 82,61 dolarja, najnižji ravni po 16. juliju. Prejšnji teden je brent presegel sto dolarjev za sod.

Združene države so čez vikend nenadoma ustavile dvotedenske zračne napade na Iran. Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Mike Waltz je za oddajo Fox News Sunday in druge ameriške medije povedal, da se je predsednik Donald Trump za premor odločil zato, da bi diplomaciji dal več časa. Visoki iranski predstavnik je po poročanju Reutersa sporočil, da bo Teheran napade na ameriške baze ustavil, dokler premor velja.

Analitik posredniške hiše PVM John Evans je ocenil, da trg neutrudno išče dobre novice z območja, ki jih v resnici ne ponuja, poroča Reuters. Cene se bodo po njegovi oceni nižale samo, če bo visoka raven cen znova načela povpraševanje, in ne zaradi kratkotrajnih premirij.

Analitik SEB Research Ole Hvalbye je ocenil, da je pretok padel na približno 15 odstotkov predvojne ravni, običajno pa znaša okrog 20 milijonov sodov nafte, kondenzata in derivatov na dan, navaja Reuters. S političnim premorom po njegovih besedah na trg ne pride niti en dodaten sod. V torek zjutraj je brent tretji dan zapored kotiral nižje, okrog 87,3 dolarja za sod, WTI pa okrog 81,6 dolarja, kažejo podatki Trading Economicsa.

Vseevropski indeks STOXX 600 je končal nespremenjen pri 644,52 točke, potem ko je med sejo dosegel najvišjo raven po 7. juliju. Indeks tehnoloških delnic STOXX Europe 600 Technology je izgubil 1,7 odstotka. ASML je padel za 8,52 odstotka na 1.429,80 evra. Spletni medij The Information je poročal, da je Kitajska začela izdelovati lastne stroje za potopitveno litografijo z globoko ultravijolično svetlobo, katerih trg doslej obvladuje nizozemski proizvajalec. Delnice ASM Internationala so izgubile 7,1 odstotka, BE Semiconductorja 9,7 odstotka, Infineona pa 4,53 odstotka.

Frankfurtski DAX je kljub temu pridobil 1,04 odstotka in končal pri 25.361,03 točke, potem ko je SAP zrasel za 7,90 odstotka na 151,28 evra. SAP je v petek pridobil 9,3 odstotka po objavi rezultatov drugega četrtletja. Pariški CAC 40 je napredoval za 0,40 odstotka, milanski FTSE MIB za 0,49 odstotka, madridski IBEX 35 pa za 0,80 odstotka.

Energetske delnice so bile z dvoodstotnim padcem najslabša panoga v indeksu STOXX 600, panoga potovanj in prostega časa pa je pridobila skoraj dva odstotka, ker cenejše gorivo izboljšuje obete letalskih prevoznikov. Glavni tržni analitik IG Chris Beauchamp je v zapisu za stranke ocenil, da odpornost evropskih borz poganja prav obrat cen nafte in da lahko ta odpornost zdrži, dokler se bodo cene surove nafte nižale, poroča Reuters.

Pri Morningstarju so po padcu ohranili oceno, da je Nvidiina delnica vredna 280 dolarjev, kar je za 42 odstotkov več od ponedeljkovega zaključnega tečaja. Poročanja o poslu z OpenAI pri Morningstarju ne razumejo kot dokaz, da je povpraševanje po umetni inteligenci privid. Obseg obdelanih žetonov, po katerih se zaračunava uporaba modelov umetne inteligence, po navedbah Morningstarja raste eksponentno, ponudnikom gostovanja modelov pa primanjkuje računske moči. Strateg banke Deutsche Bank Parag Thatte je opozoril, da skrbi zaradi naložb v umetno inteligenco zasenčujejo močno sezono rezultatov in vlagatelje silijo v zmanjševanje izpostavljenosti delnicam, navaja CNBC.

Zlato se ob umirjanju spopadov ni pocenilo in je v ponedeljek pridobilo 0,6 odstotka. Bloomberg je zapisal, da je vojna okrepila inflacijske skrbi in povečala verjetnost višjih obrestnih mer.

Promet skozi ožino Bab el-Mandeb se je v nedeljo zmanjšal, potem ko so jemenski hutijevci napadli savdske naftne obrate ob obali Rdečega morja, poroča Reuters. Hormuško ožino je med vikendom po podatkih analitične družbe Kpler prečkalo manj kot deset tovornih ladij na dan.