Pri Finančni upravi je evidentiranih 2.652.912 evrov neizvršenih vračil, pri katerih je rok za vračilo potekel do 30. septembra 2026, več kot 97 odstotkov zneska pa se nanaša na letno odmero dohodnine, je uprava pojasnila portalu Maribor24. Samo letos je bilo do konca septembra takih vračil za 551.474 evrov pri 2.190 zavezancih, kar je po izračunu Lider.si povprečno 252 evrov na zavezanca. Neizvršena vračila, pri katerih je rok potekel med začetkom leta 2021 in koncem leta 2025, skupaj znašajo 1,65 milijona evrov. Uprava kot najpogostejši razlog za neizvršeno vračilo navaja, da nima ustreznih podatkov o plačilnem računu zavezanca. Letos je uprava zavezancem poslala 2.714 pozivov k ureditvi podatkov, lani pa 5.566. Podatkov o tem, koliko vračil zavezanci niso zahtevali, ne vodi.
| FINANČNA UPRAVA, VRAČILA IN POBOTI | |||
|---|---|---|---|
| VSE DAJATVE | |||
| Postavka | 2023 | 2024 | 2025 |
| Število izvedenih vračil | 1.330.681 | 1.177.356 | 1.155.462 |
| Znesek izvedenih vračil (EUR) | 3.720.087.729 | 3.651.686.944 | 3.854.415.926 |
| Poboti (EUR) | 272.231.672 | 295.996.650 | 305.348.425 |
| DOHODNINA PO ODMERNIH LETIH | |||
| Postavka | 2022 | 2023 | 2024 |
| Zavezanci z vračilom | 934.647 | 735.824 | 720.224 |
| Znesek vračil (EUR) | 369.119.971 | 381.165.541 | 384.483.850 |
| Lider.si | Vir: Finančna uprava RS, letni poročili za leti 2024 in 2025 | |||
Lani je Finančna uprava izvedla 1.155.462 vračil v skupnem znesku 3,85 milijarde evrov, kaže njeno letno poročilo, stanje neizvršenih vračil pa po izračunu Lider.si ustreza 0,07 odstotka tega zneska. Večji od stanja neizvršenih vračil je znesek, ki ga zavezanci zaradi dolgov ne dobijo na račun: pri zavezancih, ki so bili upravičeni do vračila davka in so imeli neporavnane obveznosti, je uprava lani s poboti poravnala 305,3 milijona evrov, za 3,2 odstotka več kot leto prej.
Finančna uprava v navodilih o plačevanju davkov navaja, da davčni organ pred vračilom preveč plačane dohodnine pobota vse zapadle obveznosti zavezanca, tudi globe, ki so jih v izterjavo predali policija, redarstvo in sodišča. Zavezanec prejme znesek, zmanjšan za neplačane dajatve in zamudne obresti. Obvestilo o pobotu, ki ga zavezanec pri tem dobi, je uprava lani prenovila. Stanje obveznosti in preplačil je mogoče preveriti na knjigovodski kartici eKartica v sistemu eDavki, kjer je na voljo tudi predizpolnjena vloga za izravnavo in vračilo. Po tej poti je uprava lani prejela 42.186 zahtevkov in jih 25.906 obdelala povsem samodejno.
| NEIZVRŠENA VRAČILA PRI FINANČNI UPRAVI | |
|---|---|
| EVIDENTIRANI ZNESKI | |
| Vračila | Znesek (EUR) |
| Vsa neizvršena vračila, rok do 30. 9. 2026 | 2.652.912 |
| Od tega rok od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2025 | 1.648.422,83 |
| Od tega rok od 1. 1. do 30. 9. 2026 (2.190 zavezancev) | 551.474 |
| POZIVI K UREDITVI PODATKOV O RAČUNU | |
| Leto | Število |
| 2023 | 4.412 |
| 2024 | 1.154 |
| 2025 | 5.566 |
| 2026 | 2.714 |
| Lider.si | Vir: Finančna uprava RS za portal Maribor24 | |
Preplačilo, ki presega 10 evrov, davčni organ po 97. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh od vročitve odmerne odločbe oziroma od predložitve obračuna. Znesek do 10 evrov vrne le na zahtevo zavezanca, sicer ga všteje v naslednja plačila ali v plačila drugih davkov. Vračilo dohodnine po informativnem izračunu zavezanec prejme na zadnji odprti račun pri banki v 60 dneh od odpreme izračuna. Zavezanec brez evidentiranega računa mora po navodilih Finančne uprave čim prej sporočiti podatke o računu na obrazcu DR-02, podatke o računu v tujini pa na obrazcu DR-Račun. Za vračilo preveč plačane dohodnine je na voljo tudi izjava o določitvi plačilnega računa. Vračilo je mogoče prejeti tudi na osnovni plačilni račun. Ko je račun evidentiran v registru davčnih zavezancev, uprava vračilo praviloma izvede samodejno, brez posebne vloge, je pojasnila portalu Maribor24.
Preberite več:
Pravica do vračila po 125. členu ZDavP-2 zastara v petih letih od dneva plačila davka oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da davka ni bilo treba plačati. Petletni rok se pretrga z vsakim uradnim dejanjem davčnega organa in z vsakim dejanjem zavezanca pri davčnem organu, s katerim želi doseči vračilo. Po 126. členu istega zakona obveznost davčnega organa za vračilo preneha najpozneje v desetih letih od dneva, ko bi moral biti davek vrnjen, čas sodnega postopka pa se v rok ne šteje, če zavezanec s tožbo uspe. Če pravica do vračila zastara, Finančna uprava preplačilo po uradni dolžnosti odpiše, določa 107. člen ZDavP-2.













