Banke bodo najprej od 2028 vračale tudi plačila, ki jih žrtev lažnega bančnika odobri sama

Banka bo morala potrošniku, ki ga je lažni bančnik z zavajanjem napeljal k plačilu, povrniti celoten znesek, čeprav je potrošnik plačilo odobril sam, ali v 15 delovnih dneh navesti razloge za zavrnitev, določa 60. člen uredbe EU o plačilnih storitvah, o kateri je Svet EU stališče v prvi obravnavi sprejel 29. oktobra. Evropski parlament mora uredbo še potrditi v drugi obravnavi, okvirni datum plenarne obravnave pa je po njegovi zakonodajni evidenci 14. december. Uredba bo začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU, uporabljati pa se bo začela 21 mesecev pozneje, zato se po izračunu Lider.si ne bo uporabljala pred jesenjo 2028. Žrtve spletnih goljufij so bile lani po podatkih policije, ki jih navaja Banka Slovenije, oškodovane za 40 milijonov evrov, za 33 odstotkov več kot leto prej, v prvi polovici letošnjega leta pa za 14 milijonov evrov, za dobrih 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Banka Slovenije v oktobrskem poročilu o finančni stabilnosti navaja, da napadalci, podprti z umetno inteligenco, ustvarjajo vse bolj prepričljiva sporočila, ki stranke usmerjajo na ponarejene spletne strani elektronskega bančništva.

Po veljavnem Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih mora banka plačilo, izvršeno brez plačnikovega soglasja, povrniti najpozneje do konca naslednjega delovnega dne, razen ob utemeljenem sumu prevare ali goljufije. Za plačilo, ki ga odobri plačnik sam, banka ne odgovarja, je novembra 2025 zapisal posrednik v sporih pri Združenju bank Slovenije. Nakazila v višini 17.763 evrov, ki jih je neznanec z dovoljenjem potrošnice izvedel prek oddaljenega dostopa, je posrednik 13. oktobra letos označil za odobrene transakcije in pobudo zavrnil, ne glede na to, ali je bila potrošnica prevarana. Goljufije s kreditnimi plačili so v EU leta 2024 povzročile za 2,2 milijarde evrov izgub, približno 85 odstotkov pa so jih nosili uporabniki, kaže poročilo Evropskega bančnega organa in Evropske centralne banke.

Po 60. členu uredbe mora potrošnik goljufijo brez nepotrebnega odlašanja sporočiti banki in jo prijaviti policiji, rok 15 delovnih dni pa teče od obvestila in predložitve policijskega zapisnika. Člen zajema primere, ko se goljuf izdaja za potrošnikovo banko in uporablja komunikacijske kanale, pripisane banki. Primerov, ko se goljuf izdaja za drugo podjetje, člen ne omenja. Pravica do povračila ne velja, če je potrošnik ravnal goljufivo ali hudo malomarno, breme dokazovanja pa nosi banka. Po uredbi bodo morali ponudniki zelo velikih spletnih platform in iskalnikov od oglaševalcev finančnih storitev zahtevati številko dovoljenja ali registracijsko številko, oglaševalcu brez teh podatkov pa oglaševanja ne bodo smeli dovoliti. Po uvodni izjavi 136 uredbe bi morali imeti ponudniki plačilnih storitev možnost, da od ponudnikov storitev gostovanja, ki izgubijo izvzetje iz odgovornosti po Uredbi (EU) 2022/2065, prejmejo nadomestilo za znesek, povrnjen strankam.

Združenje bank Slovenije je objavilo 119 mnenj, ki jih je posrednik izdal od januarja 2025 do oktobra 2026. Mnenje banke ne zavezuje, v postopku pa morajo sodelovati. Po štetju Lider.si 59 mnenj v naslovu navaja zlorabo, prevaro, odtujitev sredstev ali neodobrene transakcije. V 38 od njih je posrednik pobudo potrošnika zavrnil, v devetih ji je pritrdil, v 11 delno, eno mnenje pa izrecne ocene pobude nima. Škodo v višini 19.000 evrov po oddaljenem dostopu do spletne banke je posrednik januarja 2025 pripisal potrošnici, februarja 2025 pa je pritrdil upokojencu, ki je zahteval vračilo zneska 630,36 evra, izgubljenega po sporočilu SMS, ki ga je na videz poslala Pošta Slovenije. V mnenjih o naložbenih prevarah je zapisal, da bi odgovornost banke vsakič, ko okoliščine kažejo na zgolj hipotetično možnost nepoštenega ravnanja prejemnika, pomenila preoster, za nemoteno bančno poslovanje neizvedljiv standard. Pri Združenju bank Slovenije so julija pojasnili, da banke vsak primer obravnavajo posebej in odgovornost porazdelijo glede na dejanski potek dogodkov, komitente pa redno opozarjajo na zlorabe, je tedaj poročal Lider.si.

Višje sodišče v Ljubljani je septembra 2025 potrdilo, da mora banka podjetju, ki prodaja avtomobile, vrniti 30.000 evrov, izgubljenih po lažnem sporočilu SMS o blokadi računa. Po presoji sodišča vnos gesel na ponarejeno spletno stran ni soglasje k plačilu, zlorabe s ponarejenimi stranmi pa za banko niso izjemna okoliščina. Višje sodišče v Mariboru je februarja 2025 potrdilo zavrnitev zahtevka potrošnika za 7.244,40 evra, ker je po presoji sodišča vnos osebnih varnostnih elementov na lažno spletno stran hudo malomarno ravnanje. Višje sodišče v Kopru je 29. januarja letos razsodilo, da so bila tri nakazila v skupni višini 73.901 evrov neodobrena, čeprav jih je žrtev lažne Microsoftove podpore po ugotovitvah sodišča sama potrdila z žetoni SMS. Njeno ravnanje je sodišče označilo za hudo malomarno, banki pa je naložilo plačilo 36.950,50 evra, ker je uslužbenka na zahtevo moža žrtve, naj blokira vse račune, blokirala le kartice, ne pa tudi spletne banke. Vrhovno sodišče je 14. maja dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se pri neodobrenih plačilih poleg zakona o plačilnih storitvah za isto škodo lahko uporabijo še splošna pravila Obligacijskega zakonika. V evidenci sodne prakse je revizija označena kot vložena.