Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je pripravila novo oceno kemijskega stanja slovenskih voda za obdobje 2019-2024, ki bo podlaga za pripravo Načrta upravljanja voda 2028–2033. Rezultati kažejo, da večina vodnih teles dosega dobro kemijsko stanje, vendar nekatere reke, jezera in območja morja še vedno presegajo dovoljene vrednosti nevarnih snovi. Med problematičnimi so Sava, Paka, Hudinja, Krka, Krupa in Lahinja.
Ocena zajema površinske in podzemne vode, vključno z vodotoki, jezeri in morjem. Njen namen je ugotoviti, katera vodna telesa dosegajo zahtevano kemijsko stanje in kje so potrebni dodatni ukrepi. Evropska direktiva o vodah namreč državam članicam nalaga, da zagotovijo dobro stanje vseh vodnih teles in že doseženo kakovost tudi ohranijo.
Pri površinskih vodah je ARSO ugotovil slabo kemijsko stanje na več območjih. Če izvzamemo splošno prisotno živo srebro in bromirane difeniletre v organizmih, so razlogi za preseganje standardov kakovosti različna nevarna onesnaževala.
Na Savi, Paki in Hudinji je razlog za slabo kemijsko stanje preseganje standarda kakovosti za benzo(a)piren v vodi. Gre za nevarno snov, ki spada med policiklične aromatske ogljikovodike. Na Krki so ugotovili preseganje standarda za perfluorooktan sulfonsko kislino oziroma PFOS.
Poseben primer predstavljata Krupa in Lahinja, kjer so težava dioksini in dioksinom podobne spojine v organizmih. Po pojasnilih ARSO so razlog za slabo stanje visoke vsebnosti dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB), ki jih je treba analizirati v okviru skupine dioksinov in dioksinom podobnih spojin.
Slabo kemijsko stanje sta dosegli tudi dve vodni telesi v morju, kjer so ugotovili preseganje standarda kakovosti za benzo(a)piren v vodi.
Posebna onesnaževala obremenjujejo tudi jezera in vodotoke
Poleg kemijskega stanja ARSO spremlja tudi posebna onesnaževala, ki se sicer upoštevajo pri ocenjevanju ekološkega stanja površinskih voda. Zaradi čezmerne obremenjenosti z njimi osem vodnih teles vodotokov in eno vodno telo jezer ne dosega dobrega stanja. To predstavlja nekaj manj kot šest odstotkov vseh vodnih teles površinskih voda.
Med posebnimi onesnaževali so metolaklor, sulfat, kobalt, cink in molibden. Metolaklor, ki se uporablja kot herbicid, je problematičen predvsem na severovzhodu Slovenije. Njegove mejne vrednosti so presežene v Ledavi in Kobiljanskem potoku.
Velenjsko jezero in Paka presegata mejne vrednosti za molibden in sulfat, sulfat pa je problematičen tudi v Hudinji in Voglajni. S cinkom in kobaltom je preobremenjena Temenica, s kobaltom pa tudi Velika Krka.
Podzemne vode se izboljšujejo, nitrati ostajajo težava
Nekoliko ugodnejša je slika pri podzemnih vodah. ARSO ugotavlja izboljšanje kemijskega stanja v primerjavi s preteklimi obdobji načrtovanja. Slabo kemijsko stanje je bilo določeno za dve vodni telesi, Dravsko in Savinjsko kotlino.
V obeh primerih je glavni razlog preseganje mejnih vrednosti nitrata. Ta ostaja pomemben pokazatelj obremenjenosti podzemnih voda, zlasti na območjih z intenzivnejšo kmetijsko dejavnostjo.
Pozitivna sprememba je bila ugotovljena v Murski kotlini, ki je bila v okviru novega načrta uvrščena v dobro kemijsko stanje. Izboljšanje kažejo tudi analize gibanja koncentracij nitrata na več drugih območjih.
Vsebnost nitrata se zmanjšuje v Savski kotlini in na Ljubljanskem barju, Dravski kotlini, Murski kotlini ter na območju Goriških brd in Trnovsko-Banjške planote. V Krški in Savinjski kotlini je stanje stabilno, saj analize niso pokazale izrazitega naraščajočega ali padajočega trenda.
Podatki podlaga za ukrepe do leta 2033
Ocena kemijskega stanja voda za obdobje 2019-2024 bo ena od podlag za pripravo Načrta upravljanja voda 2028-2033. Na podlagi ugotovitev bodo pristojni organi določili ukrepe za izboljšanje kakovosti tistih vodnih teles, ki še ne dosegajo dobrega stanja.
Evropska direktiva o vodah od držav članic zahteva, da poleg doseganja dobrega kemijskega stanja spremljajo tudi pomembne in trajno naraščajoče koncentracije onesnaževal v podzemnih vodah ter zagotovijo njihovo zmanjševanje.
Podatki ARSO tako kažejo dve vzporedni sliki. Na eni strani se kemijsko stanje nekaterih podzemnih voda izboljšuje, na drugi pa posamezne površinske vode še vedno obremenjujejo nevarne snovi, med njimi industrijska onesnaževala, pesticidi in druge kemične spojine. Za doseganje ciljev do leta 2033 bodo zato pomembni predvsem učinkoviti ukrepi na območjih, kjer so preseganja še vedno prisotna.
