AVK ugotovila 14,5 milijona izgube trgovcev s hrano pod nabavno ceno

Osem od desetih največjih trgovcev v Sloveniji je lani s prodajo kmetijskih in živilskih proizvodov pod nabavno ceno ustvarilo dobrih 14,5 milijona evrov izgube, približno 60 odstotkov tega zneska pa je nastalo pri izdelkih njihovih lastnih trgovskih blagovnih znamk. Podatke je zbrala Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) v raziskavi, ki jo je objavila v petek. Zahtevo za podatke je poslala desetim največjim trgovcem po prometu v letu 2024.

Zakon o hrani (ZHra), ki velja od 1. januarja 2026, je prodajo pod nabavno ceno uvrstil med nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano. Prodaja posameznega proizvoda pod nabavno ceno pa po devetem odstavku 70. člena ZHra šteje za nedovoljeno ravnanje le, če jo vlada do 1. decembra tekočega leta prepove za naslednje koledarsko leto, in to na podlagi analize ministrstva in letne analize varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Rezultati za leto 2025 bodo po navedbah AVK primerjalna osnova za spremljanje razmer po začetku uporabe nove ureditve.

Izguba je pri izdelkih lastnih znamk znašala 8,78 milijona evrov, pri drugih izdelkih pa 5,80 milijona. Izdelkov lastnih znamk so trgovci pod nabavno ceno prodali 44,5 milijona enot, drugih izdelkov pa 24,4 milijona. Povprečna negativna marža je bila pri lastnih znamkah 0,352 evra na enoto, pri drugih izdelkih pa 0,753 evra. AVK ugotavlja, da večje skupne izgube pri lastnih znamkah ni mogoče samodejno razlagati kot bolj agresivno zniževanje cen in da ima pri tem pomembno vlogo velik obseg njihove prodaje. Pri enem trgovcu so izdelki lastnih znamk pomenili 86 odstotkov celotne izgube, pri treh trgovcih pa je izguba v celoti izvirala iz drugih izdelkov.

Največja izguba pri posameznem trgovcu je znašala 6,7 milijona evrov, druga največja pa dobrih 4,3 milijona. Po izračunu Lider.si iz zneskov v poročilu sta trgovca z najvišjima izgubama skupaj ustvarila približno tri četrtine vse evidentirane izgube. Imena trgovcev je agencija v javni različici poročila prekrila. Pri enem trgovcu je izguba dosegla en odstotek letnega prometa, pri drugih pa je bila nižja, vse do 0,01 odstotka. Prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov v trgovini na drobno je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) lani dosegla skoraj šest milijard evrov.

Po kategorijah je največ izgube nastalo pri sadju, 3,38 milijona evrov, in pri mesu, 2,44 milijona evrov. Med podkategorijami je bilo na vrhu pivo z 1,38 milijona evrov izgube, pred piščančjim mesom in mlečno čokolado. Od tega zneska je 1,25 milijona evrov ali po izračunu Lider.si približno 91 odstotkov nastalo pri pivu lastnih blagovnih znamk. Pri enem trgovcu je izguba pri pivu pomenila približno 85 odstotkov njegove celotne izgube. Pri hitro pokvarljivih izdelkih je izguba znašala približno 9,5 milijona evrov, pri drugih izdelkih pa približno pet milijonov.

Več kot 40 odstotkov izgube je nastalo v prvem četrtletju, na november in december pa je odpadlo le po približno štiri odstotke letne izgube. Število različnih izdelkov, prodanih pod nabavno ceno, se skozi leto po ugotovitvah AVK ni bistveno zmanjšalo.

Kot najpogostejši razlog so trgovci agenciji navedli krovni popust, ki velja za redne in akcijske cene, znaša pa 10 odstotkov na celoten nakup in 25 odstotkov na izbrani izdelek. Do prodaje pod nabavno ceno po njihovih navedbah pride predvsem pri izdelkih z nizko maržo. Zakon nabavno ceno opredeljuje kot ceno, po kateri je bil proizvod nabavljen, z dodanim DDV in odštetimi vsemi popusti. Trgovci so pojasnili, da se dogovorjeni popusti dobaviteljev obračunajo šele po koncu akcije, izdelki pa so do takrat evidentirani po polni nabavni ceni. Navidezen vtis prodaje pod nabavno ceno lahko po navedbah trgovcev ustvari tudi računovodska metoda FIFO, ki prodajo poveže z najstarejšo zalogo. Več trgovcev je opozorilo, da bi prepoved lahko povečala uvoz cenejših izdelkov in okrepila pritisk na lokalne dobavitelje, naj znižajo cene.

Podatki zajemajo le primere prodaje pod nabavno ceno, zato AVK ni mogla ugotoviti, kolikšen delež celotne prodaje trgovcev so ti primeri pomenili, niti kako so vplivali na dobavitelje. Podatkov o prodaji tik pred iztekom roka uporabe trgovci niso posredovali. AVK kljub temu ocenjuje, da znesek izgube kaže na prakso z opaznim finančnim učinkom. Prepoved po mnenju agencije ne bi smela biti absolutna. Pretirano toga ureditev bi po oceni AVK trgovcem lahko preprečevala ekonomsko smiselno znižanje cen in v določenih primerih celo povečala količino zavržene hrane.

Od držav članic EU so prepoved prodaje kmetijskih in živilskih proizvodov pod nabavno ceno po navedbah AVK uzakonile Hrvaška, Francija, Portugalska, Belgija in Italija. Kmetijski ministri držav članic so se 23. februarja letos v Bruslju večinsko izrekli za revizijo Direktive (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah, je poročala bruseljska publikacija Agence Europe. Prepoved prodaje pod proizvodnimi stroški so po poročanju Agence Europe podprle med drugim Italija, Španija, Francija in Hrvaška, nasprotovale pa so ji Danska, Švedska, Nizozemska, Irska, Estonija in Finska.

Letna analiza varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano mora po 77. členu ZHra zajeti stanje za posamezen proizvod pri najmanj desetih pridelovalcih, ki so mikro ali mala podjetja, ter pri najmanj treh predelovalcih, treh posrednikih in štirih trgovcih. Če naj prepoved za posamezne proizvode velja v letu 2027, jo mora vlada po 70. členu ZHra predpisati do 1. decembra 2026.