Božičnica Slovencu po zakonu 740,94 evra, Avstrijcu brez zakona mesečna plača

Slovenski delodajalci morajo letos do 18. decembra vsem zaposlenim izplačati najmanj 740,94 evra bruto zimskega regresa, kar jih bo po izračunu Lider.si skupaj stalo okoli 600 milijonov evrov. Znesek je polovica letošnje minimalne plače, ki znaša 1.481,88 evra, in je oproščen dohodnine ter prispevkov. Delavci, ki niso bili zaposleni vse leto ali delajo krajši delovni čas, dobijo sorazmeren del zneska. Zimski regres in plačilo za poslovno uspešnost imata skupno mejo oprostitve dohodnine v višini 100 odstotkov povprečne mesečne plače v Sloveniji.

Med petimi državami, ki jih je primerjal Lider.si, je Slovenija edina, kjer zakon vsem zaposlenim predpisuje enak najnižji znesek božičnega izplačila. V Avstriji in Italiji zaposleni praviloma dobijo 13. plačo v višini mesečne plače, na Hrvaškem in v Srbiji pa je izplačilo prepuščeno delodajalcem.

Delavec z bruto plačo 2.000 evrov v Sloveniji prejme 740,94 evra brez odbitkov, kar je 37 odstotkov njegove mesečne bruto plače. Delavcu z minimalno plačo zimski regres prinese polovico mesečne bruto plače.

V avstrijskem zasebnem sektorju zakonske pravice do božičnice ni, navaja avstrijska delavska zbornica (Arbeiterkammer). Božičnico (Weihnachtsremuneration), običajno v višini ene mesečne plače, določajo panožne kolektivne pogodbe ali pogodba o zaposlitvi. Delavec z 2.000 evri bruto plače po izračunu Lider.si prejme 1.559,08 evra neto, po plačilu 17,07 odstotka prispevkov za socialno zavarovanje in 6 odstotkov davka od preostanka. Izračun predpostavlja, da kolektivna pogodba določa božičnico v višini mesečne plače in da je delavec letni neobdavčeni znesek 620 evrov porabil že pri poletnem regresu (Urlaubsgeld), ker se ta znesek upošteva pri prvem posebnem izplačilu v letu.

V Italiji zaposleni decembra prejmejo 13. plačo (tredicesima) v višini mesečne plače. Obdavčena je kot redni dohodek iz zaposlitve. Davčne razbremenitve 13. plače italijanska vlada v predlog proračuna za leto 2027 za zdaj ni vključila, poročata dnevnika Il Sole 24 Ore in Il Messaggero.

Hrvaški Pravilnik o porezu na dohodak dovoljuje, da delodajalec delavcu na leto neobdavčeno izplača do 700 evrov priložnostnih nagrad. Ta znesek vključuje regres, božičnico in podobna izplačila, zato delavcu, ki je poleti prejel 300 evrov regresa, za neobdavčeno božičnico ostane 400 evrov. Srbski Zakon o porezu na dohodak građana kot neobdavčeno novoletno in božično izplačilo navaja le darilo otrokom zaposlenih, mlajšim od 15 let, ki letos lahko znaša največ 14.457 dinarjev.

Ustavno sodišče je oktobra z odločbo U-I-189/25 ugotovilo, da je zakon o zimskem regresu v neskladju z ustavo, ker je zasebnim delodajalcem za lansko leto naložil izplačilo regresa tudi za obdobje pred svojo uveljavitvijo. Spornih določb ni razveljavilo. Trgovinska zbornica Slovenije se je po objavi odločbe zavzela za prostovoljni zimski regres, vezan na poslovno uspešnost podjetja. Po njenih navedbah je obveznost izplačila zimskega regresa zlasti prizadela trgovino zaradi nizke donosnosti in visokega deleža stroškov dela.

Izračun letošnjega skupnega zneska predpostavlja enako število prejemnikov in enak delež sorazmernih izplačil kot lani, ko je po podatkih Finančne uprave 72.255 delodajalcev izplačalo 516,8 milijona evrov zimskega regresa 883.946 zaposlenim.