Inflacija na 3,3 odstotka: Večino poganjata energija in prevoz, hrana pa se spet obrača navzgor

Skupina stanovanje, voda, elektrika, plin in druga goriva je oktobra poskočila za 8,6 odstotka in sama prispevala 1,1 odstotne točke k 3,3-odstotni inflaciji, torej tretjino vse draginje. Skupaj s prevozom, ki je z rastjo 5,9 odstotka dodal še 0,9 odstotne točke, dve skupini držita dve odstotni točki od skupnih 3,3. Cene življenjskih potrebščin so bile oktobra za 3,3 odstotka višje kot pred letom dni, kar je nekoliko več kot lani oktobra, ko je bila inflacija 3,1-odstotna, kažejo podatki statističnega urada. Na mesečni ravni so cene ostale v povprečju nespremenjene.

Draginjo poganjata bivanje in prevoz, čemur pa se gospodinjstva ne morejo odpovedati. Pritisk v tej skupini se v prihodnjih mesecih verjetno ne bo umiril, saj se z novembrom začenja višja sezona omrežnine za elektriko, cene plina na evropskih borzah pa so blizu najvišjih ravni po energetski krizi. Energetski del računa bo tako najbrž ostal glavni vir draginje tudi pozimi.

Spremembo je zaznati pri hrani. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile medletno sicer višje le za 0,7 odstotka, a so se v enem mesecu zvišale za 1,8 odstotka in največ, 0,3 odstotne točke, prispevale k mesečni inflaciji. Potem ko je hrana skozi leto inflacijo bolj umirjala kot višala, se zdaj obrača navzgor, kar je za gospodinjstva pomemben opozorilni znak. Da je skupna mesečna inflacija kljub temu ostala pri ničli, so poskrbeli sezonski dejavniki, predvsem za 12,2 odstotka cenejši počitniški paketi in nižje cene nastanitev.

Razlika med blagom in storitvami ostaja velika. Blago dnevne porabe se je medletno podražilo za 5,3 odstotka, cene trajnega blaga pa so celo upadle. Storitve so bile v povprečju dražje za 3,7 odstotka in ostajajo trdovratnejše od blaga, kar je lastnost, ki jo centralne banke najtežje krotijo, saj je tesno povezana z rastjo plač.

Vir: SURS

Za Evropsko centralno banko ni ključna nacionalna številka, temveč harmonizirani indeks cen, po katerem je bila slovenska inflacija oktobra 3,8-odstotna. S tem je Slovenija tik ob povprečju evrskega območja, kjer je bila septembra inflacija prav tako 3,8-odstotna. 

Prav z energijo gnana podražitev po vsem evrskem območju je razlog, da je ECB ta teden obrestne mere pustila nespremenjene in opozorila na rastoča inflacijska tveganja, kar za slovenske kreditojemalce pomeni, da bo Euribor ostal visoko.

Dokler bodo energenti dražji in dokler se bo k njim pridruževala še hrana, se inflacija verjetno ne bo hitro vrnila proti dvoodstotnemu cilju. Breme ostaja na gospodinjskih proračunih, hkrati pa ožja manevrski prostor centralne banke za morebitno znižanje obrestnih mer.