Brent nad 108 dolarji, donosnosti ameriških obveznic na vrhu po 2023

Brent se je v četrtek podražil za 5,9 odstotka in končal pri 107,63 dolarja za sod, najvišje po 19. maju. Ameriška nafta WTI je pridobila 6,7 odstotka in končala pri 102,48 dolarja, poroča CNBC. Delniški trgi v New Yorku so padli četrti dan zapored. Dow Jones je izgubil 316,56 točke oziroma 0,60 odstotka in končal pri 52.064,10 točke, S&P 500 je upadel za 0,58 odstotka na 7.591,70 točke, Nasdaq Composite pa za 0,65 odstotka na 26.081,72 točke. V štirih sejah je Dow Jones izgubil 2,5 odstotka, indeksa S&P 500 in Nasdaq Composite pa sta izgubila po 1,6 odstotka. Indeks volatilnosti VIX se je v četrtek zvišal za 8,69 odstotka na 17,89 točke in ostal pod ravnjo 20 točk.

Avgustovski indeks cen proizvajalcev je zrasel za 0,4 odstotka na mesečni in 5,4 odstotka na letni ravni, desetinko odstotne točke nad pričakovanji ekonomistov, ki jih je anketirala agencija Reuters, jedrni indeks pa je z 0,2 odstotka na mesečni ravni ostal v okviru napovedi. Objava je po poročanju iste agencije sprožila razprodajo na newyorških borzah. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je povzpela nad 4,95 odstotka, najvišje po oktobru 2023, poroča CNBC. Nove vrhove zadnjih dvanajstih mesecev so donosnosti dosegle po vsej krivulji, ugotavlja portal TheStreet. Ameriško finančno ministrstvo je isti dan odkupilo za 5,19 milijarde dolarjev dolgoročnih obveznic od načrtovanih šestih milijard. Povišane donosnosti kažejo, da vlagatelji ostajajo osredotočeni na temeljne dejavnike, med njimi inflacijska tveganja in obilno ponudbo državnega dolga, je za CNBC ocenil James Ooi, tržni strateg pri družbi Tiger Brokers. Po orodju FedWatch skupine CME je verjetnost za zvišanje ključne obrestne mere ameriške centralne banke na seji 15. in 16. septembra poskočila na 74 odstotkov.

Razprodajo polprevodniških delnic je portal TheStreet pripisal rasti donosnosti desetletne obveznice in podražitvi nafte. Med polprevodniki so se delnice družbe Lam Research pocenile za 5,66 odstotka, Intela za 5,57 odstotka, Microna Technology za 4,90 odstotka, Advanced Micro Devices za 3,36 odstotka in Applied Materials za 3,17 odstotka. Intel je po poročanju istega portala padel tudi zaradi unovčevanja dobičkov po večdnevnem vzponu, v katerem je delnica 8. septembra pridobila 9,1 odstotka. Tehnološki in surovinski sektor sta v četrtek izgubila več kot odstotek, rast pa sta v indeksu S&P 500 zabeležila le sektorja komunikacijskih storitev in osnovnih potrošnih dobrin. Delnica družbe Freeport-McMoRan je ob umiku cen bakra z rekordnih ravni izgubila 7,3 odstotka. Delnica družbe Oracle je v podaljšanem trgovanju pridobila več kot štiri odstotke po objavi četrtletnih rezultatov nad pričakovanji, delnica družbe Adobe pa je izgubila več kot dva odstotka zaradi šibke napovedi za tekoče četrtletje.

Panevropski indeks STOXX Europe 600 se je približal dvomesečnemu dnu in ob 13.39 po greenwiškem času kotiral 0,5 odstotka nižje pri 637,73 točke, poroča agencija Reuters. Pariški CAC 40 je zdrsnil za 0,49 odstotka na 8.116,76 točke, milanski FTSE MIB za 0,13 odstotka na 51.807,40 točke, madridski IBEX 35 pa za 0,18 odstotka na 19.659,80 točke. Rudarski sektor je s 3,9-odstotnim padcem izgubil največ med panogami, potem ko je močnejši dolar pritisnil na cene kovin. Delnice evropskih energetskih družb so pridobile 0,7 odstotka in ostale tik pod rekordnimi ravnmi. Delnica družbe Associated British Foods je zaradi šibke prodaje modne verige Primark padla za 9,1 odstotka.

Svet ECB je na seji v Berlinu obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita zvišal za 25 bazičnih točk, na 2,50 odstotka, drugič letos in na najvišjo raven po aprilu 2025. Nove projekcije strokovnjakov ECB predvidevajo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 3 odstotke, v letu 2027 2,5 odstotka in v letu 2028 2,1 odstotka, napoved gospodarske rasti za letos pa je banka zvišala z 0,8 na 0,9 odstotka. Predsednica Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji povedala, da so tveganja za inflacijske obete usmerjena navzgor in da lahko cenovni pritiski ostanejo nad ciljem dlje časa. Donosnost nemške desetletne državne obveznice se je povzpela na 3,482 odstotka, najvišje po letu 2011. Trg je kombinacijo višjih inflacijskih projekcij in odporne rasti razumel kot nekoliko bolj jastrebje zvišanje, je za agencijo Reuters povedala Fiona Cincotta, višja tržna analitičarka pri družbi StoneX.

Ekonomisti banke Deutsche Bank so v zapisku pred sejo opozorili, da je vrh obrestnega cikla, ki ga trgi vračunavajo med 3,00 in 3,10 odstotka, težko utemeljiti brez dokazov o učinkih drugega kroga. Energetske cene po njihovi oceni na teh ravneh ne bodo ostale, ob dolgotrajnejši podražitvi pa bi bila gospodarska rast šibkejša. Deutsche Bank pričakuje še eno zvišanje za 25 bazičnih točk decembra, na 2,75 odstotka, enako napoved pa ima banka JP Morgan. Agencija Bloomberg je v četrtek poročala, da uradniki ECB računajo na nadaljnja zvišanja in da je v igri že oktobrska seja.

Slovenski posojilojemalci zvišanje obrestne mere ECB občutijo prek šestmesečnega euriborja, reference za stanovanjska posojila s spremenljivo obrestno mero. Šestmesečni euribor je 9. septembra znašal 2,800 odstotka, 2. januarja letos pa 2,105 odstotka. Razlika znaša 69,5 bazične točke. Terminski trgi so po četrtkovi odločitvi vračunali dodatnih 60 bazičnih točk zvišanj ključne obrestne mere do seje aprila 2027, pred objavo pa približno 51 bazičnih točk, poroča agencija Reuters.

Savdska Arabija je avgusta črpala 6,238 milijona sodov nafte na dan, približno 1,9 milijona sodov manj kot mesec prej in najmanj po letu 1990. Jemenski hutijevci so v kraljevini napadli več energetskih objektov, med njimi rafinerijo Jazan z zmogljivostjo 400.000 sodov na dan. Ameriške zaloge surove nafte so se v tednu do 4. septembra znižale za 300.000 sodov, cene najema tankerjev pa so dosegle rekordne ravni. Vse pogostejši napadi na ladijski promet povečujejo verjetnost, da brent preseže 120 dolarjev za sod, je po poročanju CNBC ocenila banka Goldman Sachs. Ameriška agencija EIA je 9. septembra v mesečnem poročilu povprečno promptno ceno brenta za avgust ocenila pri 91 dolarjih za sod, sedem dolarjev nad julijsko, in zvišala napoved ameriške proizvodnje za leto 2027 na 14,3 milijona sodov na dan.

Danes zjutraj ob 6.40 po srednjeevropskem času je brent kotiral pri 108,05 dolarja, 0,4 odstotka više, ameriška nafta WTI pa pri 102,63 dolarja. Ta teden se je brent doslej podražil za približno 12 odstotkov, največ po sredini julija. Zlato je pri 4.329 dolarjih za unčo pridobivalo 0,3 odstotka, potem ko je v četrtek dopoldne kotiralo nad 4.400 dolarji. Srebro se pri 63,51 dolarja skoraj ni premaknilo, baker je pri 6,46 dolarja izgubil 0,2 odstotka, evropski plin pa je pri 81,39 evra za megavatno uro upadel za 0,8 odstotka. Na azijskih trgih je južnokorejski Kospi izgubil 2,8 odstotka, japonski Nikkei 225 pa 2,6 odstotka. Ameriški indeks cen življenjskih potrebščin za avgust bo objavljen danes ob 14.30 po srednjeevropskem času. Inflacija nad pričakovanji bi centralni banki močno otežila odločitev, da obrestne mere pusti pri miru, je v začetku tedna za CNBC ocenil Mark Hackett, glavni tržni strateg pri družbi Nationwide. Od začetka vojne konec februarja je ameriška nafta WTI pridobila 52,9 odstotka, od začetka leta pa 78,5 odstotka.