Mladi s povprečno plačo bi z olajšavo 3.000 evrov na leto plačali 405 evrov manj dohodnine

Zaposleni do 29. leta s povprečno plačo bi z olajšavo 3.000 evrov, ki jo predvideva koalicijska pogodba, po izračunu Lider.si plačal 404,69 evra manj dohodnine na leto kot zdaj. Vlada je v četrtek podprla predlog Gibanja Svoboda za nižjo dohodnino, Ministrstvo za finance pa je olajšavo za mlade navedlo med ukrepi iz koalicijske pogodbe, ki jih predlog ne vsebuje. Za leto 2026 olajšava za mlade po pravilniku ministrstva znaša 1.443,50 evra.

Olajšava zmanjšuje davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja, Finančna uprava pa jo upošteva pri letni odmeri dohodnine, sorazmerno s številom polnih mesecev zaposlitve v davčnem letu. Za leto 2024 jo je po podatkih ministrstva uveljavilo 123.515 zavezancev, slabih 8 % vseh. Izračun Lider.si upošteva povprečno bruto plačo za avgust 2026, ki je po podatkih Statističnega urada znašala 2.695,56 evra, celoletno zaposlitev brez drugih dohodkov, prispevke delojemalca v višini 23,1 % in splošno olajšavo 5.551,93 evra. Takšen zaposleni ima letno davčno osnovo v drugem dohodninskem razredu, ki po lestvici za leto 2026 s 26-odstotno stopnjo zajema osnovo od 9.721,43 do 28.592,44 evra, zato bi mu za 1.556,50 evra višja olajšava dohodnino znižala za 404,69 evra. V prvem razredu s 16-odstotno stopnjo bi bila razlika 249,04 evra, po lestvici iz predloga Svobode, ki osnovo od 12.000 do 30.000 evrov obdavčuje po 20-odstotni stopnji, pa 311,30 evra. Izračun za posamezen razred velja, če znižana osnova ostane v istem razredu.

Predlog, ki ga je skupina poslancev s prvopodpisanim Borutom Sajovicem septembra vložila v Državni zbor, zvišuje splošno olajšavo s 5.551,93 na 6.500 evrov in lestvico s petimi razredi nadomešča s šestimi. Ministrstvo je poleg olajšave za mlade med ukrepi, ki jih predlog ne vsebuje, navedlo še ukinitev 50-odstotnega razreda in njegovo združitev s četrtim razredom v razred z enotno 40-odstotno stopnjo ter uvedbo družinske dohodnine. “Kljub temu pa je pot, ki jo nakazuje predlog zakona, začrtana v pravo smer,” je zapisalo in napovedalo, da bo vlada predlog v delu, ki se nanaša na ukrepe za razbremenitev dela, v zakonodajnem postopku dopolnila skladno s koalicijsko pogodbo.

Predlog Svobode 50-odstotno stopnjo ohranja in jo premika na osnovo nad 150.000 evrov, koalicijska pogodba pa jo ukinja. Po lestvici za leto 2026 se osnova od 57.184,88 do 82.346,23 evra obdavči po 39-odstotni stopnji, vse nad tem zneskom pa po 50-odstotni. Najvišji razred je za leto 2024 po podatkih ministrstva zajel 7.936 zavezancev.

Vlada izpad dohodnine v letu 2027 ocenjuje na okoli 700 milijonov evrov, kar je manj od ocene predlagateljev, ki so ga v oceni finančnih posledic ovrednotili na 797,9 milijona evrov. Zaradi višjega razpoložljivega dohodka vlada pričakuje 40 milijonov evrov več prihodkov od DDV, zaradi večje gospodarske dejavnosti pa približno 115 milijonov evrov dodatnih prihodkov iz drugih davkov in prispevkov, zato neto izpad v prvem letu ocenjuje na 545 milijonov evrov. Predlagatelji neto izpad ocenjujejo na 673,6 milijona evrov in pričakujejo, da se bo zaradi višje gospodarske rasti, večje zaposlenosti in rasti plač v petih do desetih letih v celoti nevtraliziral.

Vlada se strinja, da bodo dinamični učinki izpad dolgoročno delno zmanjšali, a opozarja, da mora biti razbremenitev vzdržno umeščena v javnofinančni okvir in da je treba omejiti rast javnih izdatkov, ki so po njeni oceni že zdaj zelo visoki. Razbremenitev utemeljuje s podatki OECD, po katerih je davčni primež za samsko osebo brez otrok s povprečno plačo v Sloveniji leta 2025 znašal 45,3 %, v povprečju držav OECD pa 35,08 %. Vlada želi, da bi Državni zbor spremembe sprejel s širšo podporo in ne le s tesno večino, dogovor o razbremenitvi dela pa bi bil po njeni oceni lahko prvi korak k morebitnemu dogovoru o davčnem sidru v ustavi.

Fiskalni svet je junija ocenil, da bi socialna kapica in dohodninske spremembe iz koalicijske pogodbe, med njimi dvig olajšave za mlade, skupaj poslabšale saldo javnih financ za 0,9 % BDP. Družinsko dohodnino, tretji ukrep s seznama ministrstva, je uvrstil med splošno opredeljene ukrepe in njenega učinka ni ovrednotil.