Brent v evrih pri 82,40, evropske borze na mesečnem dnu

Sod nafte Brent je ob zaključku londonske seje v sredo stal 95,40 dolarja, v torek ob istem času pa 92,48 dolarja. Po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki je 2. septembra znašal 1,1578 dolarja za evro, je cena v sredo znašala 82,40 evra za sod. Evropski delniški indeksi so isti dan končali na najnižji ravni v enem mesecu.

Evro je v dvanajstih mesecih proti dolarju oslabel z 1,1715, kolikor je referenčni tečaj znašal 1. septembra lani, na 1,1578. Nafta se je v tem obdobju v dolarjih podražila za 42,4 odstotka, v evrih pa za približno 44 odstotkov. Izračun izhaja iz obeh referenčnih tečajev ECB in iz dolarske spremembe cene v istem obdobju. Cene energentov v evrskem območju so bile avgusta po Eurostatovi hitri oceni za 14,3 odstotka višje kot leto prej, Evropska centralna banka pa bo o obrestni meri odločala 10. septembra.

STOXX Europe 600 je po podatkih agencije Bloomberg padel za 0,20 odstotka in izbrisal del izgube, ki je med sejo dosegla 0,8 odstotka. Euro STOXX 50 je pri 6.363 točkah izgubil 0,10 odstotka. Frankfurtski DAX je pri 25.839 točkah izgubil 0,50 odstotka, londonski FTSE 100 je pri 10.756,45 točke izgubil 0,30 odstotka, pariški CAC 40 pa 0,26 odstotka. Globlje v trgu je bila prodaja močnejša: britanski FTSE 250 je izgubil 0,8 odstotka.

Med sektorji je največ izgubila trgovina na drobno, po poročanju agencije Reuters 1,5 odstotka. Inditex je izgubil 2,33 odstotka, delnica LVMH pa je pri izgubi 1,35 odstotka padla na najnižjo raven v štirinajstih mesecih. Med posameznimi papirji so najgloblje padle delnice oskrbovalcev z energijo, potem ko so cene evropskega plina po poročanju iste agencije v zadnjih dneh znova poskočile. Enel, ENGIE, E.ON in Iberdrola so izgubili med 1,13 in 2,59 odstotka.

Bančne delnice so padec zadrževale, njihova prednost pa se je med sejo zmanjšala. Delnica Deutsche Bank je po tem, ko je Goldman Sachs priporočilo zanjo zvišal na nakup, med sejo pridobila 2,2 odstotka, končala pa je z rastjo 1,06 odstotka.

Ponudnik indeksov STOXX je sporočil, da bo Volkswagen 21. septembra izpadel iz indeksa Euro STOXX 50 in da ga bo zamenjala Nokia. Volkswagnova delnica je v Frankfurtu izgubila 3,83 odstotka in je letos nižja za skoraj 27 odstotkov. Nokijina delnica se je v enem letu več kot podvojila, potem ko se je finska družba usmerila v prodajo optične opreme graditeljem podatkovnih središč.

Ameriške borze so sredo končale višje. Dow Jones je pridobil 295,07 točke ali 0,56 odstotka in končal pri 53.061,95 točke, S&P 500 je zrasel za 0,46 odstotka na 7.666,60 točke, Nasdaq Composite pa za 0,45 odstotka na 26.217,83 točke. Vsi trije indeksi so po poročanju televizije CNBC prekinili tridnevni niz padcev, potem ko so donosnosti ameriških obveznic za en dan zastale. Deset od enajstih sektorjev indeksa S&P 500 je končalo višje, največ pa so pridobile surovine, komunikacijske storitve in zdravstvo. Agencija Bloomberg je poročala, da se Nvidia približuje nakupu ponudnika odprtokodnih modelov Hugging Face za približno 14 milijard dolarjev, delnica proizvajalca čipov pa je pridobila 3,12 odstotka. Delnica družbe Palantir Technologies je izgubila 5,84 odstotka, največ med velikimi ameriškimi tehnološkimi delnicami.

Delnica Broadcoma je po zaključku trgovanja v sredo izgubila do šest odstotkov, potem ko je družba za četrto četrtletje napovedala 34,8 milijarde dolarjev prihodkov, povprečje napovedi analitikov pa je po podatkih televizije CNBC znašalo 35,03 milijarde. Napoved pomeni 93-odstotno letno rast prihodkov. Razlika okoli 230 milijonov dolarjev, približno sedem desetin odstotka napovedanega zneska, je družbo s tržno vrednostjo 1,74 bilijona dolarjev začasno stala okoli sto milijard dolarjev. Izračun izhaja iz tržne vrednosti ob zaključku redne seje in iz največjega zabeleženega padca v izvenberznem trgovanju. Prihodki so družbi v tretjem četrtletju dosegli 29,6 milijarde dolarjev in bili 86 odstotkov višji kot leto prej, prihodki od polprevodnikov za umetno inteligenco pa so zrasli za 221 odstotkov, na 16,7 milijarde dolarjev. Delnica je kljub tem številkam po podatkih portala Investing.com pred objavo že kotirala približno 23 odstotkov pod svojim rekordom.

V isti uri sta rezultate objavili še dve družbi. Delnica Snowflaka je poskočila za 23 odstotkov, potem ko je družba objavila 1,55 milijarde dolarjev prihodkov namesto pričakovanih 1,48 milijarde. Družba Hewlett Packard Enterprise je s prihodki 12,21 milijarde dolarjev in prilagojenim dobičkom 1,11 dolarja na delnico presegla obe napovedi, njena delnica pa je izgubila približno odstotek, ker je projekcija rasti dobička za poslovno leto 2027 zaostala za pričakovanji analitikov. Vse tri družbe prodajajo isto tehnologijo istim kupcem in vse tri so v objavljenem četrtletju presegle napovedi analitikov.

Donosnost desetletne nemške obveznice se je v sredo zjutraj po podatkih televizije CNBC povzpela na 3,375 odstotka in dosegla najvišjo raven po letu 2011. Britanska desetletna obveznica je pri 5,25 odstotka donosnosti ostala na najvišji ravni po letu 2008, tridesetletna pa je bila po podatkih portala TradingEconomics najvišje po letu 1998. Japonski desetletni papir je dan prej prvič po letu 1996 presegel tri odstotke donosnosti. Donosnost ameriške desetletne zakladne menice je dosegla 4,818 odstotka, česar ni bilo od novembra 2023. „Temeljne predpostavke na trgih so bolj krhke, kot so bile,” je v pogovoru za televizijo CNBC dejal George Maris, glavni naložbeni direktor in vodja delniških naložb pri družbi Principal Asset Management, in svetovno rast donosnosti pripisal višji ceni denarja in tveganja.

Predsednik newyorške podružnice ameriške centralne banke John Williams je v pogovoru za televizijo CNBC skok donosnosti pripisal močnemu gospodarstvu in ne motnjam na trgu, glede morebitnega dviga obrestne mere pa je odgovoril, da je treba počakati. Predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh je 28. avgusta v govoru na simpoziju v Jackson Holu ocenil, da se osnovni inflacijski trendi niso občutno izboljšali, in navedel, da dvanajstmesečna sprememba indeksa PCE znaša 3,7 odstotka, šestmesečna pa 4,1 odstotka. Orodje CME FedWatch je v začetku tedna kazalo približno 66-odstotno verjetnost dviga obrestne mere 16. septembra, v razpon med 3,75 in štirimi odstotki. Zasebni sektor je avgusta po podatkih družbe ADP ustvaril 38.000 delovnih mest, julija pa 46.000. Napovedi so bile pri 47.000, avgust je bil s tem najšibkejši mesec po januarju. Uradni podatek o zaposlovanju sledi v petek.

Eurostat je 1. septembra objavil hitro oceno inflacije. Inflacija v evrskem območju se je avgusta povzpela na 3,3 odstotka z julijskih 2,9 odstotka in dosegla najvišjo raven po septembru 2023. Osnovna inflacija brez energentov, hrane, alkohola in tobaka se je znižala na 2,4 odstotka, storitvena pa na tri odstotke. Denarni trgi so po podatkih portala TradingEconomics dvig obrestne mere Evropske centralne banke na sestanku 10. septembra vračunali skoraj v celoti. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita je od junija pri 2,25 odstotka. Vlagatelji po podatkih agencije LSEG s 35-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bo do marca 2027 dosegla tri odstotke, teden prej pa je bila ta verjetnost pri 25 odstotkih.

Mark Haefele, glavni naložbeni direktor pri družbi UBS Global Wealth Management, je v opombi za stranke zapisal, da ostaja naklonjen delnicam evrskega območja kljub pritisku cen energije, donosnosti obveznic in možnosti novega dviga obrestne mere, med razlogi pa je navedel boljšo gospodarsko aktivnost, močnejše dobičke in razumna vrednotenja. Med razvitimi trgi izstopa Francija, je v pogovoru za televizijo CNBC ocenil Masahiko Loo, višji strateg za obveznice pri družbi State Street Investment Management, in navedel fiskalno drsenje ter volilno negotovost. Bruto javni dolg Francije bo letos po napovedi Mednarodnega denarnega sklada dosegel 118,4 odstotka bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa 120,5 odstotka. Donosnost francoske desetletne obveznice se je v sredo gibala pri 4,25 odstotka, nad italijansko.

Ameriška vojska je v noči na sredo napadla iranske cilje ob Hormuški ožini, po besedah predsednika Donalda Trumpa v odgovor na iranske poskuse miniranja plovne poti in na napad na ameriško oporišče. Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je napadla ameriške baze v Jordaniji, Združenih arabskih emiratih, Kuvajtu, Bahrajnu in iraškem Kurdistanu. Iran po poročanju agencije Reuters ožino dejansko zapira ladijskemu prometu.

Komercialne zaloge surove nafte v Združenih državah so se v tednu do 28. avgusta po podatkih ameriške agencije za energetske informacije EIA znižale za 4,5 milijona sodov, na 424,5 milijona. Padec je bil prvi po petih tednih in precej večji od pričakovanih 1,1 milijona. Rafinerije so delovale pri 98 odstotkih zmogljivosti. Strateške rezerve so se v istem tednu znižale za 3,1 milijona sodov, na 286,6 milijona.

Mednarodna agencija za energijo je v avgustovskem poročilu navedla, da je svetovna ponudba nafte julija dosegla 101,5 milijona sodov na dan in bila 6,3 milijona pod ravnjo pred letom dni. V Zalivu je ostalo zaprtih 8,3 milijona sodov dnevne proizvodnje, izvoz iz regije pa se je julija znižal za 2,1 milijona sodov na dan, na 15 milijonov. Agencija za letos napoveduje krčenje svetovne ponudbe za 4,3 milijona sodov na dan in krčenje povpraševanja za 1,6 milijona sodov, kar je za 510.000 sodov več od julijske ocene. Svetovne opazovane zaloge so julija prvič po aprilu 2025 padle pod 7,9 milijarde sodov.

Zlato je v četrtek ob 6.13 po srednjeevropskem času pridobilo 1,01 odstotka in doseglo 4.431,93 dolarja za unčo, srebro je pridobilo 1,3 odstotka na 66,16 dolarja, zemeljski plin 2,15 odstotka, baker 0,28 odstotka, premog pa 1,21 odstotka.

Slovenska gospodinjstva ta premik občutijo prek šestmesečnega euriborja. Ta je bil 1. septembra po podatkih Evropskega inštituta za denarne trge pri 2,779 odstotka, 2. januarja letos pa pri 2,105 odstotka.