Brezposelnost v Sloveniji ostaja nizka. Konec avgusta je bilo pri zavodu za zaposlovanje registriranih 43.231 brezposelnih, kar je 2,4 odstotka manj kot pred letom dni in nekoliko manj kot julija, kažejo podatki zavoda.
Na prvi pogled tako trg dela ostaja v dobri kondiciji, vendar se pod površjem kaže nekaj znakov, da se razmere za posamezne skupine slabšajo.
Najbolj izstopa porast stečajev. Čeprav se je avgusta na novo prijavilo manj brezposelnih kot leto prej, se je število tistih, ki so delo izgubili zaradi stečaja delodajalca, medletno povečalo za skoraj 87 odstotkov. Nekoliko več je bilo tudi prijav presežnih delavcev. Splošne slike to še ne spreminja, saj brezposelnost še naprej upada, kaže pa na težave dela podjetij. Med novo prijavljenimi so prevladovali tisti, ki so delo izgubili v predelovalnih dejavnostih in trgovini.
| REGISTRIRANA BREZPOSELNOST, AVGUST 2026 | |
|---|---|
| Kazalnik | Podatek |
| Registrirano brezposelnih (konec avgusta) | 43.231 |
| Sprememba medletno | −2,4 % |
| Stopnja registrirane brezposelnosti (junij) | 4,3 % |
| Prijave zaradi stečajev (medletno) | +86,8 % |
| Prosta delovna mesta (avgust, medletno) | +3,4 % |
Vir: ZRSZ
Diplomanti vse težje do dela
Bolj nenavaden je podatek o brezposelnosti glede na izobrazbo. Medtem ko ta pri drugih skupinah upada, je med visoko izobraženimi zrasla. Število brezposelnih s terciarno izobrazbo je bilo avgusta medletno višje za 5,3 odstotka in je bila to edina izobrazbena skupina, v kateri se je brezposelnost povečala. Pri osebah s poklicno izobrazbo je medtem upadla za skoraj 6 odstotkov.
Povečalo se je tudi število iskalcev prve zaposlitve. Med njimi je veliko mladih diplomantov, ki po koncu študija težje najdejo delo, ki ustreza njihovi izobrazbi. Kljub temu med brezposelnimi še vedno prevladujejo osebe z najnižjo izobrazbo, torej z osnovno šolo ali manj.
| BREZPOSELNOST PO IZOBRAZBI (medletna sprememba) | |
|---|---|
| Skupina | Sprememba |
| Poklicna izobrazba | −5,7 % |
| Osnovna šola ali manj | −3,5 % |
| Srednja izobrazba | −3,5 % |
| Terciarna (visoka) izobrazba | +5,3 % |
Vir: ZRSZ
Velike razlike med regijami
Tudi razmere po Sloveniji niso enake. Brezposelnost se je v zadnjem letu najbolj zmanjšala na severovzhodu države. V Murski Soboti je upadla za več kot 11 odstotkov, sledita območji Trbovelj in Celja. Nova Gorica je izjema, saj je tam brezposelnost kot edina med območno službami medletno zrasla, in sicer za 4,5 odstotka.
Po stopnji brezposelnosti ostaja najslabše na območju Maribora, kjer je junija znašala 5,2 odstotka, ter v Murski Soboti. Najnižja je na Goriškem in Gorenjskem.
Za gospodarstvo kot celoto ostaja večji problem pomanjkanje delavcev kot brezposelnost. Delodajalci so avgusta prijavili skoraj 14.000 prostih delovnih mest, kar je 3,4 odstotka več kot avgusta lani. Največ so iskali delavce za preprosta dela v proizvodnji in gradbeništvu, pa tudi pomočnike pri pouku, vzgojitelje in učitelje.
Trg dela tako ostaja razmeroma trden, vendar je povečanje stečajev in brezposelnosti med visoko izobraženimi v prihodnjih mesecih lahko razlog za skrb.
