Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju raslo veliko močneje, kot so pričakovali ekonomisti. Bruto domači proizvod je bil medletno višji kar za 5 odstotkov, glede na prejšnje četrtletje pa je zrasel za 1,8 odstotka, kaže nova publikacija Banke Slovenije.
Kljub vojni v Iranu in na Bližnjem vzhodu, dražji energiji in veliki negotovosti ostaja domače gospodarstvo izjemno odporno. A se pod površjem skriva težava, saj inflacija ne popušča.
Za visoko rastjo stojita predvsem domača potrošnja in naložbe. Najbolj so k rasti prispevale investicije v gradbeništvu, ki jih poganjajo državni infrastrukturni projekti, okrepile pa so se tudi storitve.
Presenetljivo se je dvignila celo rast v predelovalnih dejavnostih (v industriji), kljub zaostrenim razmeram v mednarodnem okolju. Za primerjavo, gospodarstvo celotnega evrskega območja je v istem obdobju zraslo za 0,4 odstotka, kar slovensko rast postavlja še višje. Banka Slovenije sicer opozarja, da bo rast v tretjem četrtletju bolj umirjena, njihovi modeli jo ocenjujejo pri 0,5 odstotka.
Trg dela ostaja močan, brezposelnost pa je na zgodovinsko nizkih ravneh. Kljub temu se razlike med panogami poglabljajo, saj se zaposlenost v industriji zmanjšuje, v storitvah pa raste. Ker delavcev primanjkuje, podjetja nadaljujejo z zaposlovanjem tujcev. Rast plač se je junija okrepila na 8,3 odstotka, k čemur je največ prispevala plačna reforma v javnem sektorju.
Energija glavno tveganje
Kljub dobri sliki ostaja inflacija visoka. Merjena s harmoniziranim indeksom se je avgusta okrepila na 3,4 odstotka, gibanje cen v zadnjih mesecih pa so določali predvsem energenti, zlasti naftni derivati, katerih rast so deloma blažili državni ukrepi. Cene hrane za zdaj ostajajo razmeroma umirjene, a Banka Slovenije opozarja, da bi jih lahko pognali navzgor prav dražji energenti in izredno sušno poletje v Sloveniji in drugod po Evropi.
| SLOVENSKO GOSPODARSTVO SREDI LETA 2026 | |
|---|---|
| Kazalnik | Vrednost |
| Rast BDP (2. četrtletje, medletno) | +5,0 % |
| Rast BDP (2. četrtletje, četrtletno) | +1,8 % |
| Napoved za 3. četrtletje | +0,5 % |
| Inflacija (HICP, avgust) | +3,4 % |
| Rast plač (junij) | +8,3 % |
| Primanjkljaj javnih financ (jan–jul) | 1,3 mrd € |
Vir: Banka Slovenije
Prav energiji je centralna banka tokrat namenila posebno analizo. Njena ključna ugotovitev je, da so energetski šoki za gospodarstvo bolj škodljivi takrat, kadar visoke cene izvirajo iz omejene ponudbe, kot je to ob vojni in motnjah v oskrbi, kot pa takrat, kadar jih poganja močnejše svetovno povpraševanje.
V prvem primeru so tudi možnosti države in centralne banke za blaženje posledic omejene, zato Banka Slovenije poudarja, da je ključen usklajen odziv več ekonomskih politik hkrati. Denarna politika namreč sama po sebi inflacijskih učinkov dražje energije ne more izničiti, lahko pa prepreči, da bi se zasidrali v pričakovanjih ljudi in podjetij.
