Bruselj bi prepovedal, da ima elektrika pri nas za 78 odstotkov višjo trošarino kot plin

Trošarina na elektriko je v Sloveniji za 78 odstotkov višja od trošarine na zemeljski plin za ogrevanje, Evropska komisija pa predlaga pravilo, po katerem elektrika v nobeni državi članici ne bi smela biti obdavčena z višjo trošarino kot plin. Za megavatno uro elektrike je treba plačati 1,53 evra trošarine, za megavatno uro plina pa 0,86 evra, kaže pregled zneskov trošarine, ki ga objavlja Finančna uprava. Komisija je pravilo 17. julija zapisala v predlog novega člena 18c uredbe o notranjem trgu električne energije. Državam, ki navedejo utemeljene razloge, vključno s fiskalnim položajem, lahko Komisija z izvedbenim aktom dovoli poznejšo uporabo pravila.

Do februarja 2022 je trošarina znašala 3,05 evra za megavatno uro elektrike in 1,71 evra za megavatno uro plina, vlada pa jo je nato pri obeh energentih prepolovila. Odjemalci, ki na leto porabijo več kot 10.000 megavatnih ur elektrike, plačujejo nižjo trošarino, 0,90 evra za megavatno uro, a še vedno več kot za plin. V direktivi EU o obdavčitvi energije iz leta 2003 je najnižja raven obdavčitve za elektriko nižja kot za plin. Za poslovno rabo znaša najnižja raven za elektriko 0,5 evra za megavatno uro, za plin pa 0,15 evra za gigajoul, kar je ob pretvorbi 3,6 gigajoula na megavatno uro 0,54 evra za megavatno uro.

Komisija je 17. julija objavila tudi akcijski načrt za elektrifikacijo, v katerem članicam postavlja cilj, da bi bila elektrika do leta 2030 za gospodinjstva največ 2,5-krat dražja od plina, za industrijo pa največ dvakrat. Evropski komisar za energijo in stanovanja Dan Jørgensen in izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol sta v torek ob robu neformalnega zasedanja ministrov za energijo v Dublinu članice pozvala, naj preučijo davčne sisteme, ki elektriko obdavčijo precej bolj kot plin, poroča Euronews.

Nemčija nasprotuje temu, da Komisija davčno pravilo uvaja z uredbo o notranjem trgu električne energije. Bastian Fleig, generalni direktor na nemškem ministrstvu za finance, je v pismu, o katerem je avgusta poročal Euronews, zapisal, da dvomi, da je predlog mogoče sprejeti s kvalificirano večino. Kot je še zapisal, predlog nasprotuje zahtevi po soglasju v davčnem pravu in neposredno posega v nacionalno davčno in proračunsko suverenost. Berlin predlaga, naj se obdavčitev elektrike ureja v direktivi o obdavčitvi energije.

Po podatkih Eurostata je slovensko gospodinjstvo s srednjo porabo lani za megavatno uro elektrike plačalo 7,1 evra dajatev brez DDV, za megavatno uro plina pa 5,8 evra. Pri elektriki je bila največja postavka 5,4 evra dajatev za obnovljive vire energije, pri plinu pa štirje evri okoljskih dajatev. V povprečju EU so dajatve brez DDV znašale 39 evrov za megavatno uro elektrike in 17,2 evra za megavatno uro plina, v Nemčiji pa 62,6 in 19,2 evra. Leta 2021 so dajatve brez DDV za slovenska gospodinjstva znašale 21,4 evra za megavatno uro elektrike in 6,6 evra za megavatno uro plina.

Po izračunu Lider.si iz Eurostatovih podatkov za leto 2025 je bila elektrika z vsemi davki za slovensko gospodinjstvo s srednjo porabo 2,3-krat dražja od plina, v povprečju EU pa 2,5-krat. Za podjetja so bile cene elektrike brez DDV 2,6-krat višje od cen plina, dajatve brez DDV pa so znašale 10,8 evra za megavatno uro elektrike in 4,7 evra za megavatno uro plina. Zadnja sprememba zneskov trošarine na elektriko in zemeljski plin za ogrevanje je začela veljati 1. avgusta 2022.