Bruselj se je vso noč pogajal za 300 milijonov evrov, Slovenija računa na 1,4 milijarde

Evropski parlament je po noči pogajanj o proračunu EU za leto 2027 iztržil 300 milijonov evrov več, kot je predlagala Evropska komisija, potem ko je zahteval 1,17 milijarde. Države članice so umaknile znižanje za milijardo evrov, ki so ga v svoje stališče vpisale julija. Dogovor, dosežen v sredo zgodaj zjutraj, po podatkih Sveta EU določa 199,7 milijarde evrov obveznosti in 211,5 milijarde evrov plačil, kar je 0,99 % oziroma 1,05 % bruto nacionalnega dohodka Unije.

Slovenija bo po načrtih vlade leta 2027 iz proračuna EU prejela 1,4 milijarde evrov in vanj vplačala 970 milijonov, je finančni minister Andrej Šircelj povedal 6. oktobra ob predstavitvi državnih proračunov v državnem zboru. Evropska komisija je ob predlogu proračuna rastoče potrebe po plačilih pojasnila s tem, da vsi programi EU tečejo s polno hitrostjo, zlasti kohezijska politika. Slovenija mora do leta 2030 počrpati 2,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev, doslej pa je porabila nekaj več kot 500 milijonov, je na Slovenskih regionalnih dnevih povedala ministrica Monika Kirbiš Rojs, pristojna za kohezijo.

Za prometna in energetska omrežja so poslanci po poročanju agencije Agence Europe zahtevali 260 milijonov evrov več, kot je predlagala Komisija, dobili pa so 22,5 milijona. Erasmus+ bo po podatkih bruseljskega portala Eunews imel 14 milijonov evrov več namesto zahtevanih 96, raziskovalni program Obzorje Evropa 21,5 milijona namesto 63, okoljski program LIFE pa deset milijonov namesto 85. Mehanizem Unije na področju civilne zaščite dobi 13,5 milijona evrov od zahtevanih 80, Evropski kmetijski jamstveni sklad pa sedem milijonov od 85.

Dodatne stroške financiranja instrumenta NextGenerationEU, ki za leto 2027 znašajo 4,9 milijarde evrov, so pogajalci pokrili z že dogovorjenim kaskadnim mehanizmom. V njem po pojasnilih Evropske komisije 1,9 milijarde evrov prispeva instrument prilagodljivosti. Parlament je pred pogajanji zahteval, naj stroški financiranja tega instrumenta in posojila Ukrajini ne bremenijo neposredno proračuna. S tem bi po navedbah Agence Europe sprostil prostor za povečanja, ki jih je zahteval.

Francija, Nemčija in Italija so po poročanju Agence Europe v začetku oktobra Komisijo pozvale, naj 4,6 milijarde evrov globe, izrečene Googlu, porabi za znižanje nacionalnih prispevkov v letu 2027 in ne za nove izdatke. Agencija zahtevo povezuje z rastjo stroškov zadolževanja največjih članic. Poročevalec Parlamenta Nils Ušakovs je ob glasovanju 21. oktobra v Strasbourgu po navedbah iste agencije ocenil, da države članice ne želijo porabiti več.

Slovaška evropska poslanka Lucia Yar, članica pogajalske ekipe Parlamenta, je za tiskovno agencijo TASR pogajanja opisala kot boj za vsak preostali evro in dodala, da je Parlament vzdržal pritisk za občutna znižanja. Glavni pogajalec Sveta, irski finančni minister Simon Harris, je v izjavi po koncu pogajanj dogovor označil za dober rezultat za Evropo in za irsko predsedstvo. Svet EU poudarja, da pod zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira ostaja na voljo 710,1 milijona evrov za nepredvidene potrebe.

Proračun za leto 2027 je sedmi in zadnji letni proračun večletnega finančnega okvira 2021-2027. Svet EU naj bi o njem s kvalificirano večino odločal 23. novembra, plenarno glasovanje v Evropskem parlamentu pa je predvideno za 24. november.