Samooskrba s sadjem le 21 odstotkov: Slovenija svežo hrano večinoma uvaža

Slovenija velik del rastlinske hrane dobi zunaj svojih meja. Stopnja samooskrbe s sadjem je bila lani zgolj 21-odstotna, s krompirjem in zelenjavo po 32-odstotna ter z žitom 74-odstotna, pri vseh rastlinskih proizvodih pa je v primerjavi s predlanskim letom upadla, kažejo podatki statističnega urada. Preostanek potreb po tej hrani pa je bilo treba pokriti z uvozom.

Glavni razlog za nižjo samooskrbo je slabša letina zaradi manj ugodnih vremenskih razmer. Sadja je bilo pridelanega 64.000 ton, kar je za 30 odstotkov manj kot leto prej, pridelava žita je s 630.000 tonami in zelenjave z 80.000 tonami upadla za po šest odstotkov. Manjša domača pridelava se pozna tudi pri cenah, saj se je sadje oktobra v trgovinah podražilo za približno desetino.

Pri živalskih proizvodih je slika obrnjena. Samooskrba z mesom se je zvišala za šest odstotnih točk na 85 odstotkov, pri jajcih pa se je znižala za šest odstotnih točk na 81 odstotkov. Izstopa med, pri katerem je bila lani letina rekordna. Čebelarji so pridelali 4.000 ton medu, kar je štirikrat več kot leto prej in največ od začetka spremljanja leta 2000, samooskrba z medom pa se je dvignila na 133 odstotkov. Medu smo torej pridelali precej več, kot ga porabimo.

Vir: SURS

Lani je bilo za prehrano na voljo povprečno 132 kilogramov sadja, 113 kilogramov žit, 111 kilogramov zelenjave, 91 kilogramov mesa in 82 kilogramov krompirja. Najbolj se je povečala razpoložljiva količina zelenjave, za šest kilogramov, in krompirja, za štiri, najbolj pa se je zmanjšala pri sadju, za deset kilogramov.

Nizka samooskrba z rastlinsko hrano je za gospodarstvo ranljivost. Ob slabih letinah in vse pogostejših podnebnih nihanjih mora država manjkajoče količine uvoziti, večinoma po višjih cenah, kar dviga cene hrane v trgovinah. Med je pri tem svetla izjema, ki pa na skupno sliko odvisnosti od uvoza ne vpliva.