Seznam 14 občin, v katerih bo oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem od leta 2027 omejeno na 60 dni v koledarskem letu, je ministrstvo za solidarno prihodnost objavilo 8. maja letos. Evropska komisija bo v sredo predstavila predlog uredbe o dostopnih stanovanjih, ki uvaja enotno evropsko merilo za območja pod stanovanjskim pritiskom. Merilo se opira na razmerje med ceno stanovanja in razpoložljivim dohodkom, slovenski seznam pa je nastal po izračunu, ki dohodka ne meri.
Po osnutku, o katerem sta poročala italijanski časnik Il Sole 24 Ore in agencija ANSA, se območje uvrsti med območja pod stanovanjskim pritiskom ob izpolnitvi treh pogojev. Razmerje med povprečno transakcijsko ceno stanovanja in povprečnim razpoložljivim dohodkom prebivalstva območja mora biti enako ali višje od osem. Zviševati se mora zadnjih deset let. Tretji pogoj je, da se pritisk v naslednjih treh letih ne bo umiril, kar se presoja po demografskih gibanjih ter po ponudbi in povpraševanju po stanovanjih. Na takih območjih bodo lokalne oblasti lahko omejile ali prepovedale kratkotrajni najem v nepremičninah, ki niso glavno prebivališče gostitelja. Osnutek prinaša tudi orodje, ki ga slovenska zakonodaja nima. Občine bi lahko omejile nakup ali uporabo nepremičnin, ki niso glavno prebivališče niti lastnika niti najemnika. Italijanski spletni medij Il Post ocenjuje, da bi Unija s tem prvič neposredno posegla v promet z nepremičninami.
Evropska komisija na spletnih straneh, namenjenih stanovanjski politiki, navaja, da želi z aktom o dostopnih stanovanjih javnim oblastem pomagati pri prepoznavanju območij pod stanovanjskim pritiskom na podlagi javno dostopnih podatkov in jim ob spoštovanju načela subsidiarnosti omogočiti ukrepe za zaščito dostopnosti stanovanj, tudi na področju kratkotrajnega najema. Besedilo, ki bo v sredo predstavljeno skupaj s predlogom reforme javnega naročanja, ni dokončno. Uredbo morata potrditi Svet in Evropski parlament, ki lahko zahtevata spremembe. Uredba (EU) 2024/1028 o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve se v vseh državah članicah uporablja od 20. maja letos in platformam nalaga posredovanje podatkov o oddajanju pristojnim organom.
Zakon o gostinstvu, ki je bil 7. oktobra lani objavljen v Uradnem listu RS in se uporablja od 1. januarja, določa 60-dnevno omejitev za občine z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema. Vlada je 16. aprila sprejela uredbo o metodologiji, po kateri se občina na seznam uvrsti, če sta sočasno izpolnjeni dve merili. Prvo je visoka nedostopnost stanovanj, ki se ugotavlja s primerjavo median cen hiš in stanovanj na kvadratni meter v občini z medianama na ravni države. Drugo je velik obseg oddajanja, ki se meri s številom nočitev v nastanitvenih obratih glede na število prebivalcev občine. Podatke na občinski ravni zagotavljata geodetska uprava in statistični urad.
Na seznam za leti 2027 in 2028 so se uvrstile občine Ankaran, Bled, Bohinj, Bovec, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Izola, Koper, Kranjska Gora, Ljubljana, Piran, Preddvor, Radovljica in Žirovnica. Po pojasnilu ministrstva za solidarno prihodnost so vse v letih 2024 in 2025 sočasno presegale slovensko povprečje po nedostopnosti stanovanj in po turistični aktivnosti v stanovanjskih enotah. „Današnji sklep temelji na jasnih in vnaprej določenih merilih, ki upoštevajo tako dostopnost stanovanj kot intenzivnost turistične dejavnosti,“ je v sporočilu ministrstva ob objavi sklepa povedal minister Simon Maljevac. Občine s seznama lahko zakonsko omejitev spremenijo s splošnim aktom v razponu od 30 do 270 dni, akt pa morajo sprejeti do 31. oktobra letos.
Slovensko merilo je relativno in občino primerja z državnim povprečjem, zato seznam nastane ne glede na absolutno raven cen. Evropski osnutek postavlja absolutni prag. Občina, ki presega slovensko mediano cen, lahko ostane pod evropskim pragom osem, mogoč pa je tudi obraten izid.
Združenje sobodajalcev Slovenije nasprotuje slovenskim merilom. Na svojih spletnih straneh je opozorilo, da bi morala vlada uredbo z merili sprejeti do 31. januarja. Združenje je februarja ministru za gospodarstvo, turizem in šport Matjažu Hanu predalo peticijo z več kot 2.000 podpisi in zahtevalo moratorij na izvajanje zakona. Po njegovih ocenah bi zakon izbrisal 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkoročnih nastanitev.
Podatka, ki ga zahteva evropsko merilo, slovenska statistika na občinski ravni ne objavlja. Statistični urad razpoložljivi dohodek gospodinjstev objavlja izključno na ravni 12 statističnih regij. Osnutek sicer govori o območjih in upravne ravni ne določa, Komisija pa se sklicuje na subsidiarnost, kar državam članicam pušča odprto, kako območja opredelijo. Slovenija bi lahko območja določila na ravni statističnih regij ali pa namesto razpoložljivega dohodka uporabila povprečne neto plače, ki jih statistični urad objavlja po občinah. Plača ni razpoložljivi dohodek in tak izračun ne bi bil primerljiv z izračuni v drugih državah. Po razvrstitvi statističnega urada se vseh 14 občin s slovenskega seznama razporedi v štiri statistične regije. Osem jih je v gorenjski regiji, štiri v obalno-kraški, Ljubljana v osrednjeslovenski skupaj z Vrhniko, Logatcem in Ivančno Gorico, Bovec pa v goriški.
