Cene hrane: Slovenci evropski kmetijski politiki zaupajo manj kot vsi sosedje

Slovenci so med vsemi Evropejci najbolj zavezani hrani iz Evropske unije, skupni kmetijski politiki (SKP) pa pri cenah zaupajo manj kot prebivalci katere koli sosednje države: poreklo iz EU je pri nakupu hrane pomembno za 91 odstotkov vprašanih, da SKP zagotavlja sprejemljive cene za potrošnike, pa jih meni le 48 odstotkov. Tako kaže posebna raziskava Eurobarometer 577, ki jo je naročila Evropska komisija in je potekala med 26. majem in 24. junijem na vzorcu 26.456 vprašanih v vseh 27 članicah.

Da SKP zagotavlja sprejemljive cene, meni 78 odstotkov Madžarov, 77 odstotkov Italijanov, 67 odstotkov Avstrijcev in 62 odstotkov Hrvatov, v EU v povprečju 60 odstotkov. Slovenija je ena od le štirih članic, v katerih več vprašanih meni, da SKP pri cenah svoje vloge ne izpolnjuje, kot da jo izpolnjuje (49 proti 48 odstotkom). Druge tri so Grčija, Ciper in Latvija.

Sprejemljive cene za potrošnike je za pomemben cilj SKP označilo 94 odstotkov slovenskih anketirancev. Razlika med deležem tistih, ki cilj štejejo za pomemben, in deležem tistih, ki SKP pri njem priznavajo uspeh, znaša 46 odstotnih točk, v EU 32, večja od slovenske pa je le v Grčiji, Latviji in na Cipru.

Poreklo iz EU je pri nakupu hrane pomembno tudi za 89 odstotkov Italijanov, ki so za Slovenci drugi, v EU v povprečju za 79 odstotkov vprašanih. Enak delež Slovencev, 91 odstotkov, šteje za pomembno, da hrana prihaja z geografskega območja, ki ga poznajo. Domača pridelava teh pričakovanj ne pokrije. Stopnja samooskrbe je bila po podatkih Statističnega urada RS (SURS) leta 2024 pri zelenjavi 37-odstotna, pri sadju 27-odstotna, pri krompirju 41-odstotna in pri žitih 81-odstotna.

V prvih šestih mesecih letos so se po podatkih SURS cene hrane in brezalkoholnih pijač zvišale za 0,3 odstotka, najmanj med vsemi glavnimi skupinami izdelkov in storitev. Avgusta 2025 so bile hrana in brezalkoholne pijače na letni ravni dražje za 7,6 odstotka, decembra za 4,5 odstotka, obakrat pa so k inflaciji prispevale največ med vsemi skupinami.

Da se je prehranska varnost v zadnjih desetih letih zmanjšala, meni 27 odstotkov Slovencev, 17 odstotkov Hrvatov, 13 odstotkov Avstrijcev, 10 odstotkov Italijanov in sedem odstotkov Madžarov. Med največja tveganja za prehransko varnost ekstremne vremenske pojave uvršča 62 odstotkov Slovencev, v EU 46 odstotkov.

Po pripravljenosti, da za kmetijske pridelke z manjšim ogljičnim odtisom plačajo 10 odstotkov več, so Slovenci s 74 odstotki drugi v EU, za Švedi s 78 odstotki. Delež se je od leta 2024 povečal za devet odstotnih točk, v sosednjih državah pa se giblje med 53 in 65 odstotki. Povečanje finančne podpore kmetom v prihodnjih desetih letih si želi 62 odstotkov Slovencev (EU 48 odstotkov), s kmeti, ki so v zadnjem letu protestirali v več evropskih državah, pa se strinja 86 odstotkov (EU 82 odstotkov).

Komisija je v sporočilu za javnost zapisala, da Evropejci SKP pripisujejo uspeh pri zagotavljanju stabilne oskrbe s hrano (93 odstotkov) in sprejemljivih cen (92 odstotkov). V raziskavi se ta deleža nanašata na vprašanje, ali sta cilja pomembna. Komisija v sporočilu ni navedla, da je za SKP slišalo 71 odstotkov Evropejcev, sedem odstotnih točk manj kot leta 2024, v Sloveniji pa 84 odstotkov, osem točk več. Da SKP svojo vlogo pri stabilni oskrbi izpolnjuje, meni 78 odstotkov Evropejcev, da jo izpolnjuje pri cenah, pa 60 odstotkov Evropejcev in 48 odstotkov Slovencev.