Evropa v začetek ogrevalne sezone vstopa z manj plina v skladiščih kot v preteklih letih, medtem ko so veleprodajne cene zaradi geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu močno zrasle.
Po podatkih združenja Gas Infrastructure Europe so bila evropska skladišča predvčerajšnjim napolnjena 74,6-odstotno, kar je precej manj kot v enakem obdobju lani. Evropska komisija kljub temu ocenjuje, da je sistem oskrbe dovolj prožen za pokrivanje zimskega povpraševanja.
V skladiščih EU je bilo 21. oktobra 844,6 teravatne ure plina. Napolnjenost je znašala 74,58 odstotka, medtem ko je bila leto prej približno 82,8-odstotna, petletno povprečje za ta čas pa okoli 89,3 odstotka. Nižje zaloge pomenijo manjšo varnostno rezervo ob morebitnem daljšem obdobju mraza ali motnjah pri dobavi. Po poročanju Reutersa bi lahko evropska skladišča do začetka novembra dosegla le 75 do 78 odstotkov napolnjenosti.
Na cene vplivajo predvsem motnje v dobavi utekočinjenega zemeljskega plina iz Bližnjega vzhoda in tekmovanje Evrope z azijskimi kupci za razpoložljive pošiljke. Evropska referenčna cena plina na nizozemskem vozlišču TTF je 22. oktobra dosegla skoraj 90 evrov za megavatno uro, kar je najvišja raven po koncu leta 2022. Višje cene na borzah se lahko z zamikom prenesejo tudi na gospodinjstva in podjetja, odvisno od pogodb z dobavitelji.
V Sloveniji se bo cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce pri Plinarni Maribor in Istrabenz plinih s 1. novembrom zvišala za 10,3 odstotka. Cena dobave se bo zvišala z 0,0535 na 0,059 evra za kilovatno uro brez DDV. Podražitev se nanaša na ceno dobave plina, zato bo končni znesek na računu odvisen tudi od omrežnine in drugih dajatev. Drugi dobavitelji za zdaj niso vsi napovedali enakih sprememb.
Evropska komisija je 8. oktobra sporočila, da je evropski plinski sistem kljub nižjim zalogam dovolj prilagodljiv za pokrivanje povpraševanja v prihajajoči zimi. Pomagajo mu večja zmogljivost za uvoz utekočinjenega plina, razpršenejši viri dobave in manjša poraba kot v preteklih letih. Komisija pa opozarja, da bo pomembno spremljati zaloge skozi zimo, saj lahko daljše obdobje nizkih temperatur poveča porabo in oteži ponovno polnjenje skladišč prihodnje poletje.
Največji problem za gospodinjstva in podjetja ni nujno fizično pomanjkanje plina, ampak nadaljnja rast cen in negotovost na energetskih trgih. Reuters opozarja, da bi lahko višji veleprodajni stroški vplivali na maloprodajne pogodbe tudi v letu 2027, saj se cene pri številnih odjemalcih prilagodijo (dvignejo) šele ob obnovitvi pogodbe.
