Črna gora je poleti 2024 sprejela nov zakon o gozdovih, a ga do danes ni začela izvajati. Posledica je kolaps v gozdarstvu in lesnopredelovalni industriji, ki je zlasti prizadel severni del države, poroča črnogorski portal Biznis.me.
Zakon je predvideval ustanovitev novega gospodarskega podjetja, ki bi prevzelo naloge dotedanjega Urada za gospodarjenje z gozdovi in lovišči. Podjetje bi moralo začeti delovati do 30. septembra 2025, a do danes ni bilo ustanovljeno. Urad medtem od 1. januarja 2026 nima več pristojnosti za odobravanje sečnje, prevzem in odpremo lesa. Nastala je pravna praznina, v kateri nihče nima pooblastil za upravljanje z gozdnimi viri.
Aleksandra Despotović, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze Črne gore, je za Biznis.me pojasnila, da je bil zakon sprejet na hitro, brez ustrezne analize izvedljivosti in ob nasprotovanju sindikata zaposlenih v Uradu za gospodarjenje z gozdovi. Delavci niso želeli preiti v novo podjetje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo je opozorila stroke prezrlo. Zakon je bil spremenjen, še preden je bil sploh uveljavljen.
Gospodarska zbornica Črne gore zdaj zahteva, da vlada v 15 dneh omogoči izvedbo že podpisanih pogodb o izkoriščanju gozdov. Podjetja iz lesnopredelovalne panoge so pogodbe z Uradom podpisala sredi decembra 2025, a jih od januarja 2026 ne morejo uresničiti, saj pristojni organ ne obstaja več, novi pa še ni bil vzpostavljen.
Zastoj v gozdarstvu so najbolj občutili prebivalci severnega dela Črne gore. Pozimi, ko so temperature padle pod ničlo, peleti niso bili na voljo ali pa so dosegali ceno 400 evrov za tono. Lastniki zasebnih gozdov niso smeli sekati lesa niti za lastne potrebe. Podjetja so bila prisiljena odpuščati zaposlene, lokalna gospodarstva pa so ostala brez prihodkov iz gozdarstva in lesne predelave.
Despotovićeva opozarja tudi na ekološka tveganja. Posekan les, ki mesece leži v gozdu neuporabljen, povečuje nevarnost širjenja bolezni in gozdnih požarov, zlasti v poletnih mesecih. Poleg tega zamuda vpliva na ugled Črne gore v pristopnem procesu k EU, saj poglavje 27, ki med drugim zajema gozdarstvo, zahteva uskladitev prometa z lesom in lesnimi izdelki z uredbo EU o preprečevanju krčenja gozdov.
Opozicija je med sprejemanjem zakona svarila, da bi morala reforma potekati postopno. Hrvaška je za uveljavitev primerljive zakonodaje potrebovala sedem let. Črna gora nima niti veljavne strategije za gozdove in gozdarstvo, saj je prejšnja potekla leta 2023.
