Dan oddiha na trgu nafte dvignil delnice, teden ostal v rdečem

Delniški indeksi v ZDA in Evropi so se v petek zvišali med 0,45 in 1,36 odstotka, potem ko se je sod severnomorske nafte brent po šestih sejah rasti pocenil za 2,81 odstotka na 104,61 dolarja, teden pa so na obeh straneh Atlantika kljub temu končali nižje.

Brent in ameriški WTI sta dopoldne dosegla najvišjo raven po sredini maja, nato pa izbrisala ves dobiček, potem ko je Financial Times poročal, da zunanji ministri bližnjevzhodnih držav pripravljajo začasni dogovor z Iranom o upravljanju ladijskega prometa skozi Hormuško ožino in da se bodo ministri šestih držav Sveta za sodelovanje v Zalivu z iranskim kolegom sestali v ponedeljek v Omanu. Poročanje je povzela agencija Reuters. WTI je sejo končal pri 100,05 dolarja za sod, 2,37 odstotka nižje. Brent je padel prvič po šestih zaporednih sejah rasti, ameriška sorta pa prvič po devetih.

Na Wall Streetu je S&P 500 pridobil 0,86 odstotka in končal pri 7.656,98 točke, Dow Jones se je zvišal za 0,98 odstotka na 52.573,29 točke, Nasdaq 100 pa za 0,91 odstotka na 29.368,44 točke. Zvišalo se je devet od 11 sektorjev indeksa S&P 500. Rast so vodile tehnologija, industrija in komunikacijske storitve, zaostala pa sta zdravstveni in oskrbni sektor. Delnica družbe Dell se je podražila za 11,9 odstotka in dosegla najvišjo vrednost doslej, potem ko jo je začela pokrivati družba RBC Capital Markets s priporočilom outperform. Oracle je izgubil 1,8 odstotka, AMD je pridobil 2,5 odstotka, Intel pa 2,6 odstotka. V Dow Jonesu so se najbolj podražile delnice družb Cisco Systems za 4,38 odstotka, IBM za 3,89 odstotka in Boeing za 2,77 odstotka, največ pa je izgubila delnica družbe UnitedHealth z 2,47 odstotka.

Ameriški urad za statistiko dela je sporočil, da so se cene življenjskih potrebščin avgusta zvišale za 0,4 odstotka na mesečni ravni in za 3,4 odstotka na letni, jedrna inflacija brez hrane in energije pa za 0,3 odstotka, desetinko odstotne točke nad soglasno napovedjo analitikov. Proizvajalske cene so se dan prej na letni ravni zvišale za 5,4 odstotka. Indeks razpoloženja potrošnikov Univerze v Michiganu je s 47,8 točke zaostal za napovedmi analitikov, enoletna inflacijska pričakovanja pa so s 4,6 odstotka napovedi presegla. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice je bila tik pod petimi odstotki, tridesetletna pri 5,362 odstotka, dvoletna pa se je povzpela nad 4,6 odstotka in dosegla najvišjo raven po juliju 2024. Po podatkih orodja CME FedWatch, ki jih navaja CNBC, je bila verjetnost dviga obrestne mere za četrt odstotne točke na sredini seji okoli 86-odstotna. Zvezni odbor za odprti trg, ki mu predseduje Kevin Warsh, zaseda 15. in 16. septembra, odločitev pa bo objavljena v sredo.

„Ne pričakujemo, da bo Fed ostal pri enem dvigu,” je za CNBC povedala Seema Shah, glavna globalna strateginja pri družbi Principal Asset Management. Po njeni oceni se je razprava premaknila z vprašanja, ali bo centralna banka dvignila obrestne mere, na vprašanje, koliko dvigov bo ta cikel zahteval.

V Evropi je Euro STOXX 50 pridobil 0,85 odstotka in končal pri 6.322,25 točke, panevropski STOXX Europe 600 pa 0,49 odstotka pri 639,10 točke. Nemški DAX se je zvišal za 0,82 odstotka, francoski CAC 40 za 0,78 odstotka, italijanski FTSE MIB za 1,36 odstotka in španski IBEX 35 za 0,91 odstotka. Delnice bank Banco Santander, BBVA in UniCredit so se podražile za približno dva odstotka, delnici družb Siemens in Safran za okoli 2,5 odstotka, delnica družbe Infineon pa za pet odstotkov. Delnica banke Intesa Sanpaolo se je podražila za 2,6 odstotka, potem ko je rimska vlada nakazala, da v njeno prevzemno ponudbo za Banco Monte dei Paschi di Siena ne bo posegala. Euro STOXX 50 je teden vseeno končal odstotek nižje, STOXX Europe 600 pa 1,6 odstotka.

Evropska centralna banka je v četrtek obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita zvišala za četrt odstotne točke na 2,5 odstotka, navzgor pa popravila tudi napovedi rasti in inflacije. Predsednica Christine Lagarde je na novinarski konferenci opozorila na tveganja višje inflacije in nižje gospodarske rasti. Donosnost nemške desetletne državne obveznice je ostala nad 3,51 odstotka in je najvišja po letu 2009, japonska desetletna pa je z 2,985 odstotka najvišja po letu 1996.

Brent in WTI sta teden kljub petkovemu padcu končala višje, brent za 8,7 odstotka in WTI za 9,4 odstotka. Prvič po sredini maja sta petkovi zaključni ceni obeh sort presegli sto dolarjev za sod. Cene ameriškega dizelskega goriva so po podatkih agencije Reuters dosegle najvišjo raven doslej. Mednarodna agencija za energijo je v petkovem mesečnem poročilu znižala napovedi svetovne ponudbe nafte in povpraševanja po njej za letos ter opozorila na hitro krčenje zalog. Ameriška agencija za energetske informacije pričakuje, da bodo zaloge srednjih destilatov v ZDA oktobra padle pod sto milijonov sodov, prvič po letu 2003.

„Kratkoročna tveganja za cene nafte še naprej vidim navzgor,” je za Reuters povedal Giovanni Staunovo, analitik za energijo pri banki UBS, in dodal, da je treba računati z nadaljnjo visoko nihajnostjo cen. Tim Waterer, glavni tržni analitik pri družbi KCM Trade, je za isto agencijo ocenil, da bodo naftni derivati in zlasti dizelsko gorivo ob omejitvah ladijskega prometa v Zalivu in izpadih ruskih rafinerij rasli hitreje od surove nafte. Priyanka Sachdeva iz družbe Phillip Nova je za Reuters opozorila, da bo naslednji premik na trgu nafte odvisen manj od naslovnic in bolj od tega, ali se fizični tokovi izboljšajo ali poslabšajo.

Organizacija držav izvoznic nafte je v četrtek petič zapored znižala napoved rasti svetovnega povpraševanja za letos na 380.000 sodov na dan in za razliko od Mednarodne agencije za energijo še naprej računa z rastjo porabe. Njena lastna proizvodnja se je avgusta po anketi agencije Reuters znižala za 640.000 sodov na dan. Ameriška agencija za energetske informacije je v kratkoročnem energetskem pregledu z 9. septembra zvišala oceno proizvodnje nafte v ZDA za leto 2027 na 14,3 milijona sodov na dan, povprečno ceno brenta za prihodnje leto pa napovedala pri 74 dolarjih za sod in letos v drugem polletju pri približno 90 dolarjih.

Terminska pogodba za zemeljski plin na nizozemskem vozlišču TTF je v petek padla za 3,08 odstotka na 79,52 evra za megavatno uro in po podatkih družbe Trading Economics ostala blizu najvišje ravni po decembru 2022. Zlato se je podražilo za 0,76 odstotka na 4.350,36 dolarja za unčo, srebro za 1,13 odstotka na 64,266 dolarja, baker pa za 0,04 odstotka. Zlato je tretji teden zapored končalo nižje, tokrat za približno dva odstotka. Pšenica se je pocenila za 2,25 odstotka, soja pa za 2,72 odstotka.

Na blagovnih borzah se čez vikend ne trguje, zadnje objavljene vrednosti pa so cene ob zaključku petkovega trgovanja. Kitajska državna komisija za razvoj in reforme je v petek sporočila, da od 12. septembra zvišuje najvišje maloprodajne cene bencina za 260 juanov in dizelskega goriva za 250 juanov na tono.

Skozi Hormuško ožino je pred začetkom vojne konec februarja šla približno petina svetovne dnevne oskrbe z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Po predhodnih podatkih sledenja ladjam je v četrtek skoznjo plulo sedem plovil, dan prej 11, desetdnevno povprečje pa je 15 plovil.