Dansko logistično podjetje Moller Maersk je doseglo dogovor o nakupu železniškega podjetja Panama Canal Railway Company s kanadskim železniškim holdingom Canadian Pacific Kansas City in ameriškim multinacionalnim konglomeratom Lanco Group.
Železniška proga od Colóna na Atlantski strani do Balboe na Pacifiku je bila zgrajena pred Panamskim kanalom, nato pa je bila njena pot spremenjena v okviru obsežnih inženirskih posegov in izkopa umetnega jezera, da bi pripravili teren za bodočo umetno plovno pot.
Pristanišče Balboa je danes vhod v Panamski prekop z atlantske strani in je pred kratkim skupaj s pristaniščem Cristobal na pacifiški strani pritegnilo pozornost svetovne javnosti, potem ko se je hongkonški koncern CK Hutchison dogovoril za njuno prodajo konzorciju pod vodstvom ameriške finančne družbe BlackRock.
Le nekaj tednov prej je ameriški predsednik Donald Trump objavil, da si želi Panamski kanal znova vrniti v ameriške roke zaradi vse večjega angažmaja Kitajske. S kupčijo v vrednosti 21,24 milijarde evrov naj bi BlackRock prevzel nadzor nad 43 pristanišči v 23 državah.
Ob najavi sklenitve posla sta BlackRock in CK Hutchison navedla, da naj bi bila končna dokumentacija podpisana do 2. aprila, a so sklenitev posla ovirale vse ostrejše kritike s strani Kitajske in Paname, poroča Hina.
Kitajski regulator za varstvo konkurence je začel preiskavo, da bi ugotovil, ali je predvideni posel skladen s pravili proti monopolu, medtem ko je panamska vlada od CK Hutchisona zahtevala dokumentacijo za spremembo koncesije za upravljanje pristanišč.
Danski ladjar je s tem signaliziral, da namerava pobudi ameriške finančne družbe konkurirati tudi na področju železniškega prevoza.
“Akvizicija predstavlja privlačno infrastrukturno naložbo v regiji, ki je skladna z našimi temeljnimi storitvami intermodalnega kontejnerskega prevoza,” je izjavil Keith Svendsen, izvršni direktor Maerskovega pristaniškega poslovanja APM Terminals.
Podjetje Panama Canal Railway Company sta ustanovila Canadian Pacific in Lanco Group, nudi pa storitve železniškega prevoza tovora in potnikov vzdolž Panamskega kanala. Podjetje je lani ustvarilo prihodek v višini 71,13 milijona evrov. Canadian Pacific Kansas City ni razkril podrobnosti pogodbe, dodal pa je, da se bo po prodaji lahko bolj osredotočil na osnovna sredstva v Kanadi, ZDA in Mehiki.
Maersk je sporočil, da bi napovedane nove ameriške carine lahko kratkoročno sprožile val povpraševanja po zračnem tovornem prevozu v ZDA, saj bodo podjetja skušala dostaviti blago, preden bodo novi ukrepi začeli veljati.
Trump je v sredo napovedal 10-odstotne carine na uvoz iz vseh držav in recipročna povračila državam z največjim trgovinskim presežkom z ZDA, med katerimi je tudi celotna Evropska unija. Carine v višini 10 odstotkov bodo začele veljati 5. aprila, recipročni ukrepi pa 9. aprila.
“Ameriška vlada je objavila obsežen carinski načrt, ki v sedanji obliki zagotovo ni dobra novica za svetovno gospodarstvo, stabilnost in trgovino. Za zanesljive napovedi o končnem razpletu je še prezgodaj,” je zapisalo dansko podjetje v izjavi za javnost.
Preberite več:
Panamska železnica je bila odprta leta 1855 kot projekt za povezavo pomorskih poti med Atlantskim in Tihim oceanom, a je bila z izgradnjo Panamskega kanala zgrajena nova, 75 kilometrov dolga železniška trasa. Sprva so menili, da železnica ne bo več potrebna, a je kasneje postala ključna za prevoz kontejnerjev in se je dodatno razvijala, piše na spletni strani družbe Panama Canal Railway Company. Maersk je eno od podjetij, ki pogosto uporabljajo njene storitve.
Podjetje Panama Canal Railway Company trenutno prepelje okoli 500.000 kontejnerjev letno, cilj pa je to povečati na dva milijona. Po železnici dnevno v vsako smer vozi približno 10 vlakov, vsak z okoli 100 kontejnerji, medtem ko je zmogljivost železnice 32 vlakov dnevno, navaja Port Economics, Management, and Policy.
Maersk vlaga 380 milijonov evrov v izgradnjo novega terminala v pristanišču Reka. Načrtovana zmogljivost je okoli 650.000 kontejnerjev letno.
Ivić Vodopija, direktor Maerska za vzhodno Evropo, je dejal, da podjetje celoten Jadran vidi kot eno ključnih prometnih poti. “Najboljši pokazatelj, kako privlačna je regija Adria kot lokacija, je dejstvo, da kljub konkurenčnim prednostim severnoevropskih pristanišč, raste s takšno hitrostjo, kot ji to omogoča infrastruktura. A razvoj železniške infrastrukture potencialom in možnostim še vedno ne sledi dovolj hitro,” je povedal Vodopija za Novi list.
