Slovenska inflacija je avgusta ostala pri 3 odstotkih, vendar se je struktura podražitev precej spremenila. Največji pritisk prihaja iz stanovanjskih stroškov, energije in goriv, medtem ko se je hrana pocenila.
Cene življenjskih potrebščin so bile avgusta 3 odstotke višje kot pred letom dni, kažejo podatki Statističnega urada RS. Inflacija je tako ostala na enaki ravni kot avgusta lani, vendar so se njeni glavni generatorji medtem precej spremenili.
Najbolj so se podražili stanovanje, voda, elektrika, plin in goriva, kjer so bile cene medletno višje za 8,1 odstotka. Ta skupina je k skupni inflaciji prispevala eno odstotno točko, kar pomeni približno tretjino celotne rasti cen. Prevoz je dodal še 0,7 odstotne točke.
Največji del pritiska na življenjske stroške prihaja iz izdatkov, ki se jim gospodinjstva težko izognejo (bivanja, energije in prevoza).
Hrana letos ne poganja več draginje
Slika je povsem drugačna pri hrani. Hrana in brezalkoholne pijače so bile avgusta za 1 odstotek cenejše kot pred letom dni, na mesečni ravni pa so se pocenile za 0,3 odstotka.
Hrana, ki je v preteklem obdobju pomembno prispevala k rasti cen, tako letos inflacijo celo nekoliko blaži. Na mesečno gibanje cen so vplivale tudi sezonske razprodaje, zaradi katerih so se pocenili obutev, oblačila in počitniški paketi.
Bolj trdovratna ostaja inflacija pri storitvah. Te so bile avgusta medletno dražje za 4,3 odstotka, medtem ko so se cene blaga zvišale za 2,3 odstotka.
| PRISPEVEK K INFLACIJI, AVGUST 2026 (letno) | |
|---|---|
| Skupina | Rast cen / prispevek |
| Stanovanje, voda, elektrika, plin, goriva | +8,1 % / +1,0 o. t. |
| Prevoz | +4,7 % / +0,7 o. t. |
| Rekreacija, šport in kultura | +5,3 % / +0,5 o. t. |
| Hrana in brezalkoholne pijače | −1,0 % |
| Skupna inflacija (nacionalni indeks) | +3,0 % |
| Harmonizirani indeks (HICP) | +3,4 % |
Vir: SURS
Za Evropsko centralno banko (ECB) je pomemben predvsem harmonizirani indeks cen, ki omogoča primerjavo inflacije med državami. Ta je avgusta v Sloveniji znašal 3,4 odstotka, torej 0,4 odstotne točke več od nacionalne inflacije.
Prav harmonizirani indeks je pomemben pri presoji cenovnih gibanj v evrskem območju in s tem tudi pri odločitvah o obrestnih merah. Slovenska inflacija zato ostaja pomembna tudi za gospodinjstva s krediti, saj se spremembe evropskih obrestnih mer odražajo tudi v euriborju in s tem v obrokih stanovanjskih posojil.
