Deutsche Telekom in njegova ameriška hčerinska družba T-Mobile US se pogajata o popolni združitvi, ki bi ustvarila največje telekomunikacijsko podjetje na svetu s tržno vrednostjo okoli 300 milijard dolarjev, so v torek poročali Bloomberg in Reuters. Nemški telekomunikacijski velikan, ki že zdaj ima 53-odstotni delež v T-Mobilu, po poročanju načrtuje ustanovitev nove holdinške družbe, ki bi z zamenjavo delnic prevzela obe podjetji in se uvrstila na borze v ZDA in Evropi.
Posel bi po obsegu presegel zdajšnji rekord, združitev Vodafona in Mannesmanna iz leta 1999, ki je bila po podatkih LSEG vredna 202,7 milijarde dolarjev. Deutsche Telekom je trenutno vreden približno 166 milijard dolarjev, T-Mobile US pa okoli 218 milijard. Novo nastalo podjetje bi z več kot 200 milijoni mobilnih naročnikov prehitelo tudi kitajski China Mobile in postalo največji mobilni operater po tržni kapitalizaciji.
Trgi so na novico odgovorili z zadržanostjo. Delnice Deutsche Telekoma so v sredo na frankfurtski borzi zdrsnile za približno pet odstotkov, T-Mobile US pa je v newyorškem predtržnem trgovanju izgubil več kot tri odstotke. Delnica T-Mobila je v zadnjem letu že izgubila četrtino vrednosti, delnica Deutsche Telekoma pa približno desetino.
Za izvršnega direktorja Deutsche Telekoma Timotheusa Höttgesa gre za posel kariere. Höttges, ki je od leta 2014 na čelu bonnskega koncerna, je že izpeljal združitev T-Mobila in Sprinta leta 2020 za 26 milijard dolarjev, s katero je T-Mobile postal drugi največji mobilni operater v ZDA. Od takrat je postopoma utrjeval nadzor nad ameriško hčerinsko družbo in je obenem predsednik njenega upravnega odbora.
Höttges ima za združitev tehtne razloge. T-Mobile je postal najpomembnejši vir dobička za celotno skupino, saj ameriški trg raste hitreje kot zasičeni evropski. Analitiki Deutsche Banka ocenjujejo, da bi čezatlantska skupina lažje dostopala do kapitalskih trgov za prihodnje prevzeme tako v Evropi kot v ZDA. Analitik PP Foresight Paolo Pescatore je za Reuters pojasnil, da gre pri tej transakciji za tesnejši prijem nad najmočnejšim delom skupine in gradnjo celotnega koncerna okoli tega jedra.
Združitev bi morala najprej dobiti soglasje Berlina. Nemška država prek finančnega ministrstva in razvojne banke KfW upravlja 28-odstotni delež v Deutsche Telekomu. Združitev bi ta delež razvodnila na 17 do 18 odstotkov, kar je pod pragom 25 odstotkov, ki ga Berlin po ocenah analitika BNP Paribas Sama McHugha šteje za minimum pri strateških podjetjih. Odločitev o morebitni selitvi sedeža nove holdinške družbe izven Nemčije bi bila za Berlin politično zahtevna.
V ZDA bi posel moral skozi presojo ameriškega ministrstva za pravosodje, zvezne komisije za komunikacije (FCC) in odbora za tuje naložbe (CFIUS). Blair Levin iz New Street Research je za Reuters ocenil, da regulatorji najverjetneje ne bi blokirali posla, čeprav bi sprožil politično nasprotovanje. Direktor centra za konkurenčno pravo William Kovacic je dodal, da obstoječi večinski delež Deutsche Telekoma verjetno zmanjšuje protimonopolne skrbi.
Pogovore dodatno zapletajo napeti odnosi med Berlinom in Washingtonom, obremenjeni s carinskimi spori in napetostmi okoli vojne v Iranu.
Za T-Mobile bi združitev po ocenah analitikov Bloomberga pomenila dostop do širše baze kapitala za nadaljnjo širitev, zlasti v segmentu fiksnih omrežij in digitalne infrastrukture. Ameriški operater se sočasno spopada z lastnimi težavami, saj prehod na digitalni model poslovanja prek aplikacije T-Life povzroča nezadovoljstvo med zaposlenimi in strankami.
Pogajanja so po navedbah virov, ki jih citira Reuters, še v zgodnji fazi. Deutsche Telekom in T-Mobile zaenkrat nista komentirala poročanja.
