Devet dni je Wall Street ignoriral vojno, deseti dan ga je nafta stala 620 točk

Ameriški borzni indeks S&P 500 je v sredo prvič po dolgem nizu rasti padel, potem ko je nova izmenjava napadov med ZDA in Iranom navzgor pognala ceno nafte in donose ameriških obveznic. Indeks je izgubil 0,74 odstotka in sklenil pri 7.553,68 točke, Dow Jones se je znižal za 1,21 odstotka, na 50.687,07 točke, tehnološki Nasdaq pa za 0,89 odstotka, na 26.853,98 točke.

Cena nafte se je zvišala tretji zaporedni dan, ameriška WTI je pridobila 2,41 odstotka in se ustavila pri 96,02 dolarja za sod, severnomorski Brent pa za 1,89 odstotka, na 97,81 dolarja. Donos desetletne ameriške državne obveznice se je dvignil proti 4,5 odstotka, donos tridesetletne pa proti petim odstotkom, saj se je med vlagatelji okrepil strah, da bo vojna še naprej dvigovala inflacijo. Šest od enajstih panog v indeksu S&P 500 je sklenilo nižje, najbolj tehnologija, finance in potrošnja. Keith Lerner, glavni naložbeni strateg pri Truist Wealth, je padec opisal kot pričakovan in ocenil, da je trg po treh korakih naprej upravičeno naredil korak nazaj.

Indeks malih podjetij Russell 2000 je izgubil 1,25 odstotka in se odrezal slabše od Nasdaqa, ki so ga zadržale velike tehnološke delnice. V Dow Jonesu so se najbolj znižale delnice IBM, in sicer za sedem odstotkov, Honeywell za pet in Salesforce za skoraj pet odstotkov, potem ko je skok donosov obveznic najbolj prizadel delnice, občutljive na obrestne mere.

Padec sta poglobila tudi krepko majsko poročilo podjetja ADP o zaposlovanju in vztrajna rast storitvenega sektorja, ki sta okrepila ocene, da Federal Reserve obrestnih mer ne bo mogel hitro znižati. Shawn Snyder, ekonomski strateg pri Potomac Fund Management, je padec pripisal spoznanju, da znižanje obrestnih mer ob pospeševanju gospodarstva ne bo enostavno. Po zaključku trgovanja sta padli še dve tehnološki delnici, Broadcom za 13 odstotkov zaradi prenizkih prihodkov in CrowdStrike za 10 odstotkov zaradi šibke napovedi, kar je obetalo težak začetek četrtka.

Evropske borze so sredo sklenile mešano in večinoma rahlo v rdečem. Vseevropski indeks Stoxx 600 se je znižal za 0,1 odstotka, na 624,32 točke, nemški DAX je izgubil 0,67 odstotka, francoski CAC 40 0,41 odstotka in italijanski FTSE MIB 0,49 odstotka, londonski FTSE 100 pa se je ob podpori energetskih delnic zadržal tik nad ničlo. Globlji padec so preprečile Trumpove izjave o tem, da pogovori z Iranom še potekajo.

Ameriške zaloge surove nafte so se po uradnih podatkih prejšnji teden zmanjšale za skoraj osem milijonov sodov, kar je šesti zaporedni tedenski upad. Analitiki JPMorgana so v sredo zapisali, da bo prav vse hitrejše praznjenje zalog Hormuško ožino slej ko prej znova odprlo. Skozi ožino je pred vojno tekla približno petina svetovnega izvoza nafte, ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je dejal, da je Iran z minami zaprl velike dele te poti.

V četrtek zjutraj sta oba referenčna tipa nafte ostala blizu večtedenskih vrhov, Brent okoli 98 in WTI okoli 96 dolarjev za sod, terminske pogodbe na ameriške indekse pa so kazale nižji začetek dneva. Chris Beauchamp, glavni tržni analitik pri IG, je razmere opisal kot prehod od krhkega premirja k spopadu nizke intenzivnosti in opozoril, da vprašanje oskrbe z nafto ostaja nerešeno, zaloge pa se praznijo.

Vojna na Bližnjem vzhodu traja od konca februarja, Hormuška ožina pa je od takrat večinoma zaprta. Cena Brenta je 7. aprila dosegla 138 dolarjev za sod, maja je zabeležila največji mesečni padec po letu 2020, ko so trg dvignila upanja na konec vojne, v začetku junija pa se je znova obrnila navzgor.

Velik del trga v najhujši scenarij kljub temu ne verjame. Ekonomist Robin Brooks z inštituta Brookings, nekdanji glavni valutni strateg Goldman Sachs, je opozoril, da vlagatelji trajni razpad pogajanj ocenjujejo kot malo verjeten izid. Dobički ameriških podjetij ostajajo močni, saj je okoli 85 odstotkov družb v indeksu S&P 500 preseglo napovedi za prvo četrtletje. Goldman Sachs je konec maja zvišal napoved cen nafte do konca leta, saj pričakuje, da se izvoz iz Zaliva ne bo normaliziral pred koncem junija.

JPMorgan ponovno odprtje ožine pričakuje še junija. Brent pri okoli 98 dolarjih za sod ostaja daleč pod aprilskim vrhom pri 138 dolarjih in več kot 25 dolarjev nad predvojno ravnjo okoli 72 dolarjev.