Evropska centralna banka je podpisala sporazume s tremi evropskimi organizacijami za plačilne standarde, ki bodo podlaga za delovanje digitalnega evra. Sporazumi z organizacijami ECPC, nexo standards in Berlin Group zagotavljajo, da bodo plačila z digitalnim evrom temeljila na odprtih evropskih standardih, dostopnih vsem udeležencem na trgu, in ne na lastniških sistemih ameriških kartičnih shem Visa in Mastercard.
Sporazumi pokrivajo tri plačilne funkcije. Standard CPACE, ki ga je razvila organizacija ECPC, omogoča brezkontaktna plačila z dotikom na plačilnem terminalu, podobno kot danes delujejo brezkontaktne kartice. Specifikacije nexo standards povezujejo trgovske sisteme z zalednimi sistemi ponudnikov plačilnih storitev. Standardi Berlin Group pa omogočajo plačila z vzdevkom, denimo s telefonsko številko namesto številke računa, ter preverjanje stanja in usklajevanje med napravami.
Član izvršilnega odbora ECB Piero Cipollone, ki vodi delovno skupino za digitalni evro, je ob podpisu dejal, da bodo odprti standardi digitalnega evra evropska brezplačna alternativa dosedanjim lastniškim standardom in da bodo novim evropskim ponudnikom olajšali vstop na trg.
Za odprte standarde se je ECB odločila zaradi stroškov, ki jih evropskim trgovcem povzročajo mednarodne kartične sheme. Provizije mednarodnih kartičnih shem so se med letoma 2018 in 2022 v EU skoraj podvojile, kljub regulativnim prizadevanjem za njihovo omejitev. Uredba o medbančnih provizijah iz leta 2015 je sicer omejila provizije za potrošniške kartice na 0,2 odstotka za debetne in 0,3 odstotka za kreditne, a so mednarodne sheme odgovorile s širjenjem kategorij provizij, ki uredba ne zajema. Breme teh stroškov nesorazmerno nosijo manjši trgovci, ki plačujejo provizije tri- do štirikrat višje od velikih.
Eurosistem za transakcije z digitalnim evrom ne bo zaračunaval shemnih ali procesnih provizij. Za državljane bo osnovna uporaba brezplačna. To vključuje odprtje računa za digitalni evro, plačila med posamezniki, pretvorbo gotovine v digitalne evre in obratno ter do pet dvigov na bankomatu mesečno. Provizije, ki jih bodo trgovci plačevali ponudnikom plačilnih storitev, bodo omejene navzgor in ne bodo smele presegati provizij za primerljiva plačilna sredstva, kot so debetne kartice.
Digitalni evro bo deloval tudi brez internetne povezave. Plačila brez povezave bodo delovala podobno kot gotovina, z enako ravnjo zasebnosti, saj bodo podatki o transakciji ostali le med plačnikom in prejemnikom. Uporabniki brez bančnega računa bodo lahko dostopali do digitalnega evra prek javnih ustanov, kar naj bi prispevalo k finančni vključenosti.
Uredba o digitalnem evru je v zakonodajnem postopku. Svet EU je decembra 2025 sprejel pogajalsko stališče, ki ohranja ključne stebre predloga Evropske komisije: status zakonitega plačilnega sredstva, obvezno distribucijo in sprejem ter delovanje prek spleta in brez povezave. Evropski parlament naj bi o svojem stališču glasoval junija 2026. Če bosta sozakonodajalca uredbo sprejela v letu 2026, bi pilotno testiranje z izbranimi ponudniki plačilnih storitev lahko steklo sredi leta 2027, prva izdaja digitalnega evra pa bi bila mogoča v letu 2029.
ECB celotne stroške razvoja do prve izdaje ocenjuje na 1,3 milijarde evrov, letne operativne stroške po letu 2029 pa na 320 milijonov evrov. Te stroške bo nosil Eurosistem, enako kot danes nosi stroške tiskanja in izdajanja eurobankovcev.
