Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je včerajšnji dvig ključnih obrestnih mer ECB za 25 bazičnih točk označil za primerno in nujno potezo. Opozoril je na strukturni problem slovenskega bančnega trga, saj ko ECB dvigne mere, banke takoj podražijo posojila, pri obrestih na depozite pa ostajajo toge.
“Po vseh scenarijih, ki smo jih imeli v obravnavi, je bila odločitev za dvig obrestnih mer primerna oziroma nujna,” je za Radio Slovenija povedal Dolenc. Banka Slovenije je bila včeraj udeležena pri seji Sveta ECB, ki je v okoliščinah energetskega šoka iz vojne na Bližnjem vzhodu prvič po treh letih zvišala ključne obrestne mere.
V uradni izjavi po seji je Dolenc pojasnil, da bo inflacija v evrskem območju letos dosegla 3,0 odstotka, gospodarska rast pa bo zgolj 0,8-odstotna. Napovedi za Slovenijo bo Banka Slovenije objavila prihodnji torek. “Nižja rast in višja inflacija čakata tudi Slovenijo,” je potrdil guverner.
Svet ECB je poleg osrednjega scenarija obravnaval tudi alternativne. Neugodni in zaostreni scenarij kažeta, da bi dodatna rast cen energentov ob močnejših sekundarnih inflacijskih učinkih vodila do višje inflacije na srednji rok. Blagi scenarij pa predvideva, da bi hitrejši upad cen energentov ob ugodnem razpletu konflikta na Bližnjem vzhodu pospešil vrnitev inflacije k cilju.
Dolenc je izpostavil problem, ki zadeva vsakega varčevalca v Sloveniji. “V Sloveniji se transmisija čez noč zgodi na aktivni strani, banke prilagodijo obrestne mere za nova posojila in posojila z euribor klavzulo, medtem ko so počasnejše oziroma se sploh ne odzivajo na depozitni strani. To je nekaj, s čimer se ukvarjamo,” je dejal.
Banka Slovenije ima pri tem na voljo predvsem moralno prepričevanje. Dolenc je navedel, da nekatere države v takšnih primerih posežejo po obdavčitvi ekstra dobičkov bank, ki nastanejo ob dvigih obrestnih mer.
Na vprašanje, ali bo konkurenca tujih digitalnih bank prisilila domače banke k boljšim obrestim na depozite, je guverner pozval k previdnosti. Preden potrošnik prenese prihranke k digitalnemu ponudniku, naj preveri, ali gre za licencirano banko z enakimi garancijami kot pri domačih institucijah.
Preberite več:
Obrestna mera za mejni depozit, ki po oceni Banke Slovenije najboljše odraža naravnanost denarne politike, po novem znaša 2,25 odstotka. Naslednji koraki ECB bodo odvisni od inflacijskih podatkov, dinamike osnovne inflacije in jakosti prenosa ukrepov denarne politike v realno gospodarstvo. Svet ECB se ne zavezuje k vnaprej določeni poti obrestnih mer.
