Slovenske termoelektrarne so junija proizvedle 45 gigavatnih ur električne energije, kar je 40 odstotkov manj kot v junija lani in le štiri odstotke celotne domače proizvodnje. Po začasnih podatkih statističnega urada so sončne in vetrne elektrarne v istem obdobju proizvedle 234 gigavatnih ur elektrike oziroma več kot petkrat toliko kot elektrarne na premog in plin. Skupna neto proizvodnja električne energije je znašala 1.152 gigavatnih ur, kar je približno enako kot junija lani.
Največ električne energije je prispevala Nuklearna elektrarna Krško s 495 gigavatnimi urami, sledile so hidroelektrarne s 377 gigavatnimi urami. Skupaj s sončnimi in vetrnimi elektrarnami so ti viri predstavljali približno 96 odstotkov domače proizvodnje elektrike, medtem ko je delež termoelektrarn znašal štiri odstotke.
Junijski podatki odražajo tudi sezonske razmere. Sončne elektrarne imajo poleti največjo proizvodnjo, hidroelektrarne pa so imele zaradi ugodnih hidroloških razmer 19 odstotkov višjo proizvodnjo kot maja.
Na letni ravni je delež fosilnih goriv precej višji. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je bilo leta 2024 iz fosilnih goriv proizvedenih 20,1 odstotka slovenske električne energije, kar je približno petkrat več od letošnjega junijskega deleža.
| PROIZVODNJA ELEKTRIKE PO VIRIH, JUNIJ 2026 | ||
|---|---|---|
| Vir | GWh | Medletno |
| Jedrska elektrarna | 495 | +1 % |
| Hidroelektrarne | 377 | +4 % |
| Sončne in vetrne elektrarne | 234 | +7 % |
| Termoelektrarne | 45 | −40 % |
| Skupaj | 1.152 | 0 % |
Vir: SURS, Energetika, junij 2026, začasni podatki. Količina za sončne in vetrne elektrarne je ocenjena.
Na nižjo proizvodnjo termoelektrarn pa ne vplivajo le sezonski dejavniki. Termoelektrarna Šoštanj od začetka leta 2025 deluje po spremenjenem režimu, potem ko je državni zbor sprejel zakon o pospešenem izstopu iz premoga. Do konca aprila 2027 je njena glavna naloga zagotavljanje toplote za Šaleško dolino, proizvodnja električne energije pa je omejena na približno 40 do 45 odstotkov nekdanjega obsega. To pomembno vpliva na letošnjo proizvodnjo elektrike iz fosilnih virov.
Sončne in vetrne elektrarne so junija proizvedle sedem odstotkov več elektrike kot pred letom dni in enajst odstotkov več kot maja. S 234 gigavatnimi urami proizvodnje so se po obsegu že precej približale hidroelektrarnam, ki ostajajo največji obnovljivi vir električne energije v Sloveniji.
Statistični urad ob tem opozarja, da je proizvodnja sončnih in vetrnih elektrarn ocenjena, vendar podatki potrjujejo nadaljnjo rast njihovega pomena v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Ob tem velja opozoriti, da visoka proizvodnja sončnih elektrarn v poletnih mesecih še ne pomeni enake razpoložljivosti električne energije skozi vse leto. Pozimi, ko je sončnega obsevanja manj, se pomen drugih proizvodnih virov in uvoza elektrike znova poveča.
| UVOZ, IZVOZ IN PORABA ELEKTRIKE, JUNIJ 2026 | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | GWh | Medletno |
| Uvoz | 881 | −6 % |
| Izvoz | 912 | −12 % |
| Poraba, poslovni subjekti | 595 | +1 % |
| Poraba, gospodinjstva | 231 | +5 % |
Vir: SURS, Energetika, junij 2026, začasni podatki. Medletna sprememba porabe se nanaša na primerjavo z junijem 2025.
Junija je Slovenija tudi uvozila 881 gigavatnih ur električne energije, izvozila pa 912 gigavatnih ur, kar pomeni neto izvoz v višini 31 gigavatnih ur. Uvoz je bil medletno manjši za šest odstotkov, izvoz pa za 12 odstotkov. Poslovni odjemalci so porabili 595 gigavatnih ur elektrike, gospodinjstva pa 231 gigavatnih ur. V primerjavi z majem se je poraba pri poslovnih subjektih povečala za pet odstotkov, pri gospodinjstvih pa zmanjšala za štiri odstotke.
