Evropska centralna banka je danes dvignila ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Gre za prvo zvišanje od septembra 2023, ki ga poganja energetski šok iz vojne na Bližnjem vzhodu. Novi inflacijski projekciji za 2026 znašajo 3,0 odstotka, napoved rasti pa je bila znižana. Inflacija v evrskem območju je maja narasla na 3,2 odstotka, z 3,0 odstotka aprila. Energija je podražitev vodila z 10,9 odstotka letne rasti, medtem ko je inflacija storitev poskočila na 3,5 odstotka. Inflacija brez energije in hrane je dosegla 2,5 odstotka.
Svet ECB je odločil, da se depozitna obrestna mera zvišuje na 2,25 odstotka, obrestna mera za glavne operacije refinanciranja na 2,40 odstotka in obrestna mera za mejno posojilo na 2,65 odstotka. Sprememba začne veljati 17. junija 2026.
Osrednji razlog za dvig so inflacijski pritiski, ki jih povzroča vojna na v Iranu. Projekcije osebja Eurosistema kažejo, da bo skupna inflacija v evrskem območju v povprečju dosegla 3,0 odstotka v letu 2026, 2,3 odstotka v letu 2027 in 2,0 odstotka v letu 2028.
Inflacija brez energije in hrane naj bi v letih 2026 in 2027 povprečno znašala 2,5 odstotka, v letu 2028 pa 2,2 odstotka. Glede na marcovske projekcije so bile napovedi za inflacijo v letih 2026 in 2027 popravljene navzgor, predvsem zaradi višjih cen energije.
| Ključne obrestne mere ECB — junij 2026 | ||
|---|---|---|
| Instrument | Pred dvigom | Po dvigu (od 17. 6.) |
| Depozitna obrestna mera | 2,00 % | 2,25 % |
| Glavne operacije refinanciranja | 2,15 % | 2,40 % |
| Mejno posojilo | 2,40 % | 2,65 % |
| Lider.si | Vir: ECB, 11. junij 2026 — ecb.europa.eu | ||
Vzporedno je ECB znižala napovedi gospodarske rasti. Bazični scenarij predvideva povprečno rast 0,8 odstotka v letu 2026, 1,2 odstotka v letu 2027 in 1,5 odstotka v letu 2028. To je navzdol popravek za leti 2026 in 2027, ki odraža izrazitejši vpliv vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje.
ECB poudarja, da obeti ostajajo negotovi, s tveganji navzgor za inflacijo in navzdol za rast. Svet ECB se ne zavezuje k določeni poti obrestnih mer in bo sledil podatkom ter odločal sestanek za sestankom.
| Inflacija in gospodarska rast evrskega območja — projekcije ECB, junij 2026 | |||
|---|---|---|---|
| Kazalnik | 2026 | 2027 | 2028 |
| Skupna inflacija | 3,0 % | 2,3 % | 2,0 % |
| Inflacija brez energije in hrane | 2,5 % | 2,5 % | 2,2 % |
| Rast BDP | 0,8 % | 1,2 % | 1,5 % |
| AKTUALNI PODATKI — MAJ 2026 | |||
| Skupna inflacija (maj) | 3,2 % | ||
| Energija (letna rast) | 10,9 % | ||
| Storitve (letna rast) | 3,5 % | ||
| Brezposelnost (april) | 6,3 % | ||
| Hipotekarne obrestne mere | 3,4 % | ||
| Posojila podjetjem (letna rast) | 3,4 % | ||
| Lider.si | Vir: ECB, govor Lagarde, 11. junij 2026 — ecb.europa.eu | |||
Trg dela evrskega območja ostaja odporen. Brezposelnost je aprila znašala 6,3 odstotka, blizu zgodovinskega minimuma, čeprav se povpraševanje po delu umirja. Posojila podjetjem so aprila rasla po 3,4-odstotni letni stopnji, hipotekarne obrestne mere pa so se ustalile pri 3,4 odstotka.
Preberite več:
Za Slovenijo dvig pomeni neposreden učinek na variabilne hipotekarne kredite, ki so vezani na euribor, ter na stroške financiranja podjetij. Lagarde je na tiskovni konferenci napovedala, da bo inflacija ostala nad ciljem vse do prve polovice leta 2027 in se šele v drugi polovici tega leta vrnila k 2 odstotkoma. Za slovenske kreditojemalce to pomeni, da obdobje višjih obresti ne bo kratko.
