Evropski potrošniki pričakujejo 4-odstotno inflacijo, kredit najtežje dostopen po letu 2024

Inflacija v evrskem območju maja ni pokazala znakov umiritve. Prva ocena Eurostata, objavljena danes, kaže 3,2 odstotka, kar je nejvIšja raven v letošnjem letu in 0,2 odstotne točke več kot aprila. Energija ostaja gonilnik z letno stopnjo rasti 10,9 odstotka, a podatek, ki bolj skrbi ECB, je skok inflacije storitev s 3,0 na 3,5 odstotka.

Energetski šok, ki ga poganja zaprtje Hormuške ožine po februarskem napadu ZDA in Izraela na Iran, se širi naprej v cene storitev in postaja strukturen pritisk, ne le začasen.

Slovenija je maja pri 3,8 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke več kot aprila in za 0,4 točke nad povprečjem evrskega območja. Med sosedami je Hrvaška pri 4,9 odstotka, Avstrija pri 3,7 odstotka, Italija pri 3,3 odstotka, Nemčija pri 2,7 odstotka. Nemčija je ena redkih, ki je maja inflacijo znižala, ne zvišala.

Na to majsko sliko se navezuje aprilska anketa ECB o pričakovanjih potrošnikov. Evropski potrošniki pričakujejo, da bo inflacija v prihodnjih dvanajstih mesecih ostala pri 4 odstotkih, dvakrat nad ciljem ECB. Zaznana inflacija v preteklem letu je aprila poskočila na 4 odstotke s 3,5 odstotka mesec prej, pričakovanja za tri leta naprej pa so se le rahlo znižala z 3,0 na 2,9 odstotka. Negotovost ostaja povišana, gospodinjstva z nižjimi dohodki pa pričakujejo višjo inflacijo kot premožnejša.

Sliko inflacije spremlja poslabšanje obetov. Pričakovanja glede gospodarske rasti v prihodnjih dvanajstih mesecih so se poglobila z minus 2,1 na minus 2,2 odstotka. Pričakovana rast nominalnih dohodkov je padla z 1,2 na 0,8 odstotka, pričakovana rast porabe pa se je zvišala s 4,1 na 4,3 odstotka. Potrošniki torej napovedujejo višje cene, nižje dohodke in šibkejše gospodarstvo hkrati, kar ECB oži prostor za znižanje obrestnih mer. Verjetnost izgube zaposlitve so zaposleni ocenili pri 8,8 odstotka, januarja je bila pri 8,2 odstotka.

Najostreje izstopa zaostritev dostopa do posojil. Neto delež gospodinjstev, ki poročajo o težkem dostopu do posojil v preteklem letu, je dosegel najvišjo raven po februarju 2024, delež tistih, ki pričakujejo nadaljnjo zaostritev, pa najvišjo po oktobru 2023. Delež gospodinjstev, ki so v zadnjih treh mesecih zaprosila za kredit, je padel na 13,4 odstotka, najmanj po aprilu 2023. Pričakovana obrestna mera za stanovanjska posojila ostaja pri 4,9 odstotka.

Za Slovenijo to ni oddaljena slika. Domača podjetja imajo pri bankah 8,47 milijarde evrov posojil, od tega 87 odstotkov vezanih na spremenljivo obrestno mero. Vsako zvišanje ključne obrestne mere se pri nas pozna hitreje kot v Nemčiji ali Franciji, kjer prevladujejo fiksne obrestne mere.

Vsak dvig za 25 bazičnih točk bi po izračunu Lider.si pomenil med 18 in 19 milijoni evrov dodatnih letnih obresti za slovenska podjetja. UMAR je spomladi napovedal 2-odstotno rast za letošnje leto, a je napoved nastala pred napadom na Iran in ne upošteva dolgotrajno povišanih cen energije. Majska inflacijska slika kaže, da bo treba to napoved revidirati navzdol.