Število delovno aktivnih, ki so bili dlje časa odsotni z dela, se je maja medletno zmanjšalo, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada. Dolgotrajno bolniško odsotnih je bilo približno 31.500 oseb, kar je za 1.800 oziroma 5,5 odstotka manj kot maja lani. Delež vseh dlje časa odsotnih z dela se je znižal s 5,1 na 4,9 odstotka delovno aktivnega prebivalstva.
Padec ni bil enakomeren po vseh starostnih skupinah. Zmanjšalo se je število dolgotrajno bolniško odsotnih v vseh skupinah, razen med starejšimi od 55 let. Najizrazitejši upad je bil v starostni skupini od 50 do 54 let, kjer se je število dolgotrajnih bolniških odsotnosti zmanjšalo za skoraj 1.000 oseb oziroma za 12,6 odstotka. Prav starejši zaposleni so bili doslej med skupinami z največ dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi, pogosto zaradi kroničnih bolezni ali poškodb pri delu.
Padec sovpada tudi z uveljavitvijo Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki velja od 1. januarja 2026 in je uvedel več sprememb pri bolniškem staležu. Zavarovanec mora zdravnika o bolezni obvestiti najpozneje naslednji delovni dan, prvi pregled pri zdravniku mora biti opravljen najpozneje četrti dan odsotnosti, zdravnik pa mora ob odprtju bolniškega staleža pisno določiti tudi režim gibanja zavarovanca. ZZZS je hkrati okrepil nadzor na terenu prek laičnih nadzornikov, ki lahko preverjajo spoštovanje predpisanega režima.
Majski podatki omogočajo vpogled v gibanje dolgotrajnih bolniških odsotnosti po začetku izvajanja reforme, vendar na podlagi enega meseca še ni mogoče zanesljivo sklepati, da je to posledica izključno novih ukrepov. Reforma je bila v prvih mesecih leta še v fazi uvajanja, elektronska navodila o ravnanju (eNR), ki predstavljajo zadnji del reforme, pa so začela veljati šele 1. julija. Če se bo trend nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih, bo mogoče natančneje oceniti, kolikšen del zmanjšanja je mogoče pripisati strožjemu nadzoru in kolikšen zgodnejšemu zdravniškemu pregledu.
| DOLGOTRAJNA BOLNIŠKA ODSOTNOST PO STAROSTNIH SKUPINAH, MAJ 2026 | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Maj 2026 | Medletna sprememba |
| Dolgotrajno bolniško odsotni (skupaj) | ~31.500 | −5,5 % |
| Starost 50-54 let | ~7.000 | −12,6 % |
| Starejši od 55 let | / | edina rastoča skupina |
| Delež vseh dlje odsotnih z dela | 4,9 % | −0,2 o.t. |
| Starševsko varstvo/porodniški dopust | ~14.900 | +1,2 % |
Vir: SURS, “Delovno aktivno prebivalstvo, maj 2026”, 16. julij 2026.
Število delovno aktivnih oseb je maja zraslo četrti mesec zapored in doseglo skoraj 941.300, kar je za 0,1 odstotka več kot aprila. Medletno se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 0,1 odstotka, predvsem zaradi manjšega števila zaposlenih, ki jih je bilo za 0,2 odstotka manj kot pred letom dni.
Število samozaposlenih se je medtem povečalo za 0,8 odstotka. Največjo rast so zabeležile osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost, kjer se je število povečalo za 7,9 odstotka, sledili so samostojni podjetniki z 1,2-odstotno rastjo. Število kmetov se je medletno zmanjšalo za 3,3 odstotka.
Med dejavnostmi je bila največja rast zaposlenosti v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je bilo delovno aktivnih za 3,7 odstotka več kot pred letom dni, kar odraža vse večje potrebe po zdravstvenih in socialnovarstvenih storitvah. Največji upad je bil v predelovalnih dejavnostih, kjer se je zaposlenost zmanjšala za 1,2 odstotka, kar potrjuje tudi širše trende, vidne v zadnjih podatkih o industrijski proizvodnji in izvozu.
