FURS lani ročno obravnaval 162.642 neprepoznanih plačil, izvršba je mogoča tudi ob plačanem davku

Če zavezanec davek plača pravočasno in je napačen le sklic, zamudne obresti ne nastanejo, lahko pa ga doleti davčna izvršba, če se ne odzove na opomin, so za Lider.si pojasnili na Finančni upravi RS (FURS), kjer so lani posamično obravnavali 162.642 neidentificiranih plačil. Pri teh plačilih plačnika zaradi pomanjkljivega sklica ni bilo mogoče samodejno določiti, skupaj pa so bila vredna 736.299.807 evrov. Mednje sodijo tudi plačila iz tujine z nestrukturirano referenco.

Ko je mogoče ugotoviti, da je bil napačen izključno sklic, FURS po razporeditvi upošteva datum dejanskega plačila. Zamudne obresti zato tečejo le do dneva dejanskega prejema plačila in ne do dneva tehnične prerazporeditve, morebitne že obračunane obresti pa se po uskladitvi knjigovodskega stanja ustrezno popravijo. Če je mogoče zanesljivo ugotoviti zavezanca, vrsto dajatve in namen plačila, FURS plačilo razporedi po uradni dolžnosti, sicer lahko od zavezanca zahteva dodatno pojasnilo ali dokazilo o plačilu. Preplačila so zavezancu vidna na knjigovodski kartici v eDavkih, kjer je na voljo tudi predizpolnjen obrazec za izravnavo in vračilo preplačil.

Če plačilo zaradi napačnega sklica ni povezano z ustrezno obveznostjo, lahko knjigovodska evidenca začasno izkazuje odprto zapadlo obveznost, opozarjajo na FURS-u. Na napako je zavezanec praviloma opozorjen z opominom za neporavnano obveznost, ker opomin pokaže, da plačilo ni bilo razporejeno na obveznost, za katero je bilo namenjeno. FURS opomin pošlje pred začetkom davčne izvršbe, čeprav izdaja opomina ni obvezna, in z njim zavezanca pozove k prostovoljnemu plačilu ali k odpravi nepravilnega knjigovodskega stanja. Če se zavezanec na opomin ne odzove s pojasnilom o plačilu ali z zahtevo za uskladitev knjigovodskega stanja, evidenca izkazuje zapadlo neplačano obveznost, kar je lahko razlog za začetek davčne izvršbe. Pred začetkom izvršbe FURS preveri morebitna preplačila na drugih kontih zavezančeve knjigovodske kartice. Zoper sklep o davčni izvršbi se zavezanec lahko pritoži in dokazuje, da je obveznost poravnal pravočasno, vendar z napačnim sklicem, kar se upošteva pri reševanju pritožbe.

Če se ugotovi, da davčna izvršba ni bila upravičena, stroške postopka praviloma nosi davčni organ. Izvršba ni bila upravičena, če ob izdaji sklepa o davčni izvršbi niso bili izpolnjeni pogoji za njen začetek. Kadar je bil dolg ob začetku izvršbe zaradi napake plačnika, kot je napačna davčna številka v sklicu, v evidenci utemeljeno izkazan kot neporavnan, se povračilo stroškov, vključno z morebitnimi stroški banke, presoja glede na predložena dokazila in okoliščine posameznega primera, dodajajo na FURS-u.

Če je v sklicu navedena veljavna davčna številka drugega zavezanca, se plačilo evidentira na njegovi knjigovodski kartici in se lahko uporabi za poravnavo njegovih obveznosti. Davčno obveznost lahko po petem odstavku 46. člena zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) izpolni tudi tretja oseba, zato FURS zgolj na podlagi podatkov s plačilnega naloga ne more ugotoviti, ali je plačnik pomotoma navedel napačno davčno številko ali je namerno plačal obveznost drugega zavezanca. Oseba, ki ni davčni zavezanec in je v sklicu pomotoma navedla napačno davčno številko, lahko kot dejanski plačnik s pisnim zahtevkom uveljavlja vračilo, po potrebi pa mora predložiti dokazila o napačnem plačilu, zlasti kopijo plačilnega naloga oziroma bančnega izpiska. Vračilo se lahko izvede, če je iz knjigovodskega stanja dejanskega plačnika in zavezanca, pri katerem je plačilo evidentirano, razvidno, da je bilo plačilo izvedeno pomotoma. Če tega ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se vračilo izvede po pridobitvi izvirno podpisanega soglasja zavezanca, pri katerem je bilo plačilo evidentirano.

Na FURS-u ločujejo med preplačilom, ki nastane s plačilom, in obveznostjo za vračilo davka, ugotovljeno z odločbo ali davčnim obračunom. Plačilo se najprej uporabi skladno z navedenim sklicem in vrstnim redom plačila iz 93. člena ZDavP-2. Če za to vrsto davka še ni evidentirane obveznosti, se znesek izkazuje kot preplačilo na ustreznem kontu. Preplačilo se sistemsko preverja vsak dan in uporabi za poravnavo novo knjiženih obveznosti te vrste. Pred vračilom FURS preveri, ali ima zavezanec druge zapadle davčne obveznosti, preplačilo uporabi za njihovo poravnavo in vrne le morebitno razliko. Pri obveznosti za vračilo, ugotovljeni z odločbo ali obračunom, se pobot po 97.a členu ZDavP-2 izvede po uradni dolžnosti in učinkuje z dnem, ko so izpolnjeni pogoji zanj. V postopku izdaje potrdila o poravnanih davčnih obveznostih se nerazporejena plačila upoštevajo pri izračunu dolga in zmanjšujejo njegov znesek ne glede na namen, naveden ob plačilu.

“Napačna referenca sama po sebi ne pomeni uvrstitve na seznam neplačnikov,” poudarjajo na FURS-u. Za objavo morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. FURS na seznam po navedbah na svoji spletni strani uvršča zavezance z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 evrov in so starejše od 90 dni.

Vloge za prerazporeditev oziroma uskladitev plačil z napakami na FURS-u obravnavajo sproti. “Ne zaznavamo, da bi njihova obravnava sistematično trajala daljši čas,” pravijo. Če so ob vložitvi na voljo vsi potrebni podatki in dokazila, so vloge praviloma rešene naslednji delovni dan, vložene prek eDavkov pa praviloma še isti dan. Kadar so potrebna dodatna preverjanja, pojasnila, dokazila ali uskladitev podatkov, je čas reševanja odvisen od okoliščin primera in odzivnosti zavezanca. Zakonskega roka za prerazporeditev niso navedli. Pravica do vračila po pojasnilu FURS-a praviloma zastara v petih letih po poteku leta, v katerem jo je bilo mogoče uveljavljati, upoštevati pa je treba tudi pravila o pretrganju in absolutnem zastaranju.

Pri plačilu na napačen podračun plačnik vloži zahtevek pri nadzorniku podračuna. Če je zahtevek utemeljen, nadzornik Upravi Republike Slovenije za javna plačila predloži plačilni nalog v breme napačnega podračuna in v dobro pravilnega podračuna ali pa v dobro računa plačnika, če dejansko ni obveznosti, ki bi jo bilo treba plačati. Če nadzornik napačno plačilo ugotovi sam, se postopek izvede brez zahtevka plačnika. Prenakazilo oziroma vračilo se izvede, ko blagajna javnega financiranja, ki ji je bila razporejena napačno plačana dajatev, zagotovi sredstva za vračilo. V praksi so ta sredstva praviloma zagotovljena v dveh delovnih dneh, pojasnjujejo na FURS-u.

Lani je FURS prejel 16.458.260 plačil v skupnem znesku 30.470.887.180 evrov. Koliko jih je imelo napačen ali nepopoln sklic, na finančni upravi ne morejo posebej izkazati, ker teh plačil ne vodijo kot ločene evidenčne kategorije. Tudi podatki o nerazporejenih plačilih po pojasnilu FURS-a niso ustrezna podlaga za oceno obsega takih plačil, ker plačilo lahko ostane nerazporejeno zaradi napake v sklicu ali zato, ker obračun še ni bil predložen in obveznost še ni evidentirana. Neidentificirana plačila so po izračunu Lider.si predstavljala 0,99 odstotka vseh lani prejetih plačil in 2,42 odstotka skupne vrednosti vseh plačil. Izračun primerja število in znesek neidentificiranih plačil s številom in zneskom vseh plačil, ki jih je FURS prejel lani.

Med pomotami, ki jih ugotovijo na FURS-u, je praviloma najpogostejši napačen ali nepopoln sklic, zaradi katerega se plačilo lahko evidentira pri napačnem zavezancu, pri napačni vrsti davka ali kot preplačilo. Plačevanje z e-računom in s QR-kodo iz eDavkov po navedbah FURS-a zmanjšuje možnost napak v primerjavi z načini plačila, pri katerih mora zavezanec podatke vnesti ročno, ker so zlasti podračun, model, sklic, davčna številka in znesek že pripravljeni oziroma preneseni v plačilni nalog. Ker FURS ločenih podatkov o številu pomot po načinu plačila ne vodi, vpliva e-računa in QR-kode ni mogoče količinsko ovrednotiti. QR-kode za plačilo je finančna uprava vključila tudi v opomine, obvestila o neplačanih obrokih in druga obvestila, povezana s plačilom obveznosti. Število obravnavanih zahtevkov za uskladitev knjigovodskega stanja, povezanih s prejetimi plačili, se je po podatkih FURS-a s 121.109 v letu 2022 znižalo na 85.345 v letu 2024 in na 69.636 lani, kar je za 18,41 odstotka manj kot leto prej.