Evropska centralna banka je obrestne mere pričakovano pustila nespremenjene, a je ob tem jasno opozorila, da se tveganja za inflacijo povečujejo, predvsem zaradi dražjih energentov. Odločitev, ki je bila dobro napovedana, utrjuje stave trgov in ekonomistov, da bi lahko ECB decembra obrestne mere znova dvignila.
Ozadje je energetski šok. ECB je letos obrestne mere dvignila že dvakrat, da bi preprečila, da bi podražitve, sprožene z vojno v Iranu, prerasle v trajno inflacijo. Rast cen je že zdaj dvakrat višja od dvoodstotnega cilja. Osnovna inflacija sicer ostaja razmeroma stabilna, plače pa se na podražitve še niso občutneje odzvale, a banka opozarja, da bi obseg in trajanje energetskega šoka lahko inflacijo še pognala navzgor in hkrati zavrla gospodarsko rast.
Posebno poglavje je Francija. ECB je zapisala, da so se pogoji financiranja od zadnjega zasedanja zaostrili, kar še posebej velja za Francijo, ki mora za desetletno zadolževanje plačati že okoli 155 bazičnih točk pribitka nad Nemčijo, največ v desetletjih. Takšno zaostrovanje na trgu samo po sebi opravi del dela, ki bi ga sicer prinesel dvig obrestnih mer, a hkrati prinaša nevarnost finančnih pretresov. Banka zato hodi po tanki vrvi, saj mora zajeziti inflacijo, ne da bi sprožila nestabilnost, ki bi lahko pahnila gospodarstvo v recesijo.
Francoski nemir izvira iz zaskrbljenosti vlagateljev nad rastočim dolgom in negotovo javnofinančno potjo države po letošnjih volitvah, dodatno pa so ga podžgali predlogi dela politične levice, da bi se dolg, ki ga drži ECB, odpisal. Francoske zahtevane donosnosti so tako najvišje v skoraj četrt stoletja. Če bi se pritisk še stopnjeval, ima ECB v rokah dve orodji, in sicer prožno ponovno vlaganje sredstev iz preteklih odkupov obveznic ter doslej še nikoli uporabljeni instrument za zaščito transmisije.
| ODLOČITEV ECB, 29. OKTOBER 2026 | |
|---|---|
| Element | Vsebina |
| Obrestne mere | nespremenjene (letos že dva dviga) |
| Inflacija | okoli dvakrat nad 2-odstotnim ciljem, tveganja navzgor |
| Glavni dejavnik | rast cen energentov |
| Francija | pribitek okoli 155 b.t. nad Nemčijo, največ v desetletjih |
| Pričakovanja trga | možen dvig decembra |
| Lagarde | predčasni odhod 7. februarja |
Vir: ECB
Odločitev je padla le nekaj ur po tem, ko je predsednica ECB Christine Lagarde napovedala, da bo položaj zapustila predčasno, 7. februarja, po poročanju tujih medijev morda zato, da bi prevzela vodenje Svetovnega gospodarskega foruma. Menjava na vrhu banke v tako občutljivem trenutku dodaja negotovost pričakovanjem glede nadaljnje politike.
Možnost decembrskega dviga pomeni, da bo Euribor ostal visoko, s čimer ostajajo višji tudi stroški posojil s spremenljivo obrestno mero za gospodinjstva in podjetja.
