Svet Evropske centralne banke se v sredo in četrtek sestaja brez novih projekcij in denarni trg mu pripisuje približno 20-odstotno verjetnost, da bo obrestno mero dvignil drugič zapored. Po junijskem padcu cen nafte so vlagatelji dvig na tej seji tako rekoč izključili. Brent je teden sklenil pri 88,10 dolarja za sod, deset odstotkov več kot pet trgovalnih dni prej.
Depozitna mera znaša 2,25 odstotka, odkar jo je Svet ECB 11. junija dvignil za 25 bazičnih točk. Bila je to prva podražitev denarja po septembru 2023, ko je mera dosegla vrh pri štirih odstotkih, in prva poteza katere koli velike centralne banke v odziv na vojno. Glavno refinanciranje je pri 2,40 odstotka, mejno posojilo pri 2,65 odstotka. Vlagatelji kljub pričakovanemu julijskemu mirovanju še vedno računajo na dva nadaljnja dviga po 25 bazičnih točk, poroča ameriška televizija CNBC.
Inflacija evroobmočja je junija po hitri oceni padla na 2,8 odstotka s 3,2 odstotka maja, jedrna pa se je znižala bolj, kot so pričakovali ekonomisti. Krivulja terminskih poslov z nafto se po Reutersovih navedbah giblje med junijskim osnovnim in blažjim scenarijem ECB. Cena okoli 85 dolarjev za sod ostaja daleč pod marčevskimi in aprilskimi vrhovi. “Oblikovalci politike lahko verjetno počakajo do septembra na več jasnosti o tem, kako dogajanje na Bližnjem vzhodu vpliva na inflacijo,” je za Reuters dejal Bas van Gaffen, višji makro strateg pri banki Rabobank.
ECB je dvignila 11. junija, Japonska centralna banka je 16. junija svojo mero za 25 bazičnih točk dvignila na en odstotek s sedmimi glasovi proti enemu, ameriški Fed je 17. junija mediano napoved svojih članov za konec leta premaknil na 3,8 odstotka s 3,4 odstotka marca, Angleška centralna banka pa je 18. junija mero ohranila pri 3,75 odstotka z dvema članoma, ki sta glasovala za dvig. Februarja so v istem odboru štirje člani glasovali za znižanje.
| ŠTIRI ODLOČITVE V SEDMIH DNEH IN NASLEDNJE SEJE | |||
|---|---|---|---|
| Centralna banka | Odločitev junija | Obrestna mera | Naslednja seja |
| Evropska centralna banka | Dvig za 25 bazičnih točk, 11. junij | 2,25 % | 23. julij |
| Japonska centralna banka | Dvig za 25 bazičnih točk, 16. junij, sedem glasov proti enemu | 1,00 % | 30. in 31. julij |
| Fed | Mirovanje, 17. junij, soglasno, mediana napovedi za konec leta pri 3,8 odstotka | 3,50-3,75 % | 28. in 29. julij |
| Angleška centralna banka | Mirovanje, 18. junij, sedem glasov proti dvema za dvig | 3,75 % | 30. julij |
| Obrestne mere so navedene po junijskih odločitvah in do zaključka trgovanja 17. julija ostajajo nespremenjene. Za ECB je navedena depozitna obrestna mera, za Fed razpon ciljne mere zveznih sredstev. | |||
| Lider.si | Vir: ECB, Bank of Japan, Federal Reserve, Bank of England | |||
Junijsko glasovanje ameriškega odbora je bilo soglasno, iz izjave pa je izginil jezik, ki je nakazoval prihodnja znižanja. Devet od osemnajstih oddanih napovedi predvideva vsaj eno podražitev do konca leta, osem nespremenjeno raven, ena znižanje. Novi predsednik Kevin Warsh svoje ni oddal. “Nisem oddal pike zase,” je dejal na novinarski konferenci in dodal, da pri vodenju politike ni koristna. Po podatkih orodja CME FedWatch je terminski trg 13. julija verjetnost dviga na seji 28. in 29. julija ocenjeval na 36 odstotkov, enajst dni prej na 18.
Povprečna donosnost državnih dolgov z zapadlostjo deset let ali več je maja po Bloombergovem kazalniku dosegla najvišjo raven po juliju 2008. Donosnost desetletne japonske državne obveznice je 9. julija dosegla 2,901 odstotka, največ po letu 1996, in je od začetka leta višja za več kot 70 bazičnih točk. Ob petkovem zaključku je desetletna ameriška obveznica prinašala 4,55 odstotka, britanska 4,97, nemška 3,12 in japonska 2,71 odstotka.
Analitiki banke Danske pričakujejo julijsko mirovanje in zadnji dvig na 2,50 odstotka septembra. Projekcije ECB predvidevajo dvoodstotno inflacijo šele v letu 2028 in 0,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda evroobmočja letos. Cene rafiniranih derivatov ostajajo nad predvojnimi ravnmi, bencin za desetino, zemeljski plin za 170 odstotkov.
Vse štiri odločitve so bile sprejete med 11. in 18. junijem. Hormuška ožina je bila takrat zaprta 103 dni.
