Povprečna cena električne energije za gospodinjstva je padla na 0,208 evra za kilovatno uro, cena zemeljskega plina pa na 0,085 evra. Obe znižanji znašata en odstotek. Hkrati so cene tekočih goriv v aprilu zrasle za tretjino na letni ravni, dizel za petino, bencin za desetino. Potrošnik v istem mesecu plačuje manj za ogrevanje in več za vožnjo, kažejo podatki statističnega urada.
Zemeljski plin in elektrika sta regulirana trga z vnaprej določenimi tarifi, ki se usklajujejo četrtletno. Ko veleprodajne cene padejo, se znižanje prenese na gospodinjstva z zamikom, a se prenese. Goriva na avtocestah so od aprila deregulirana, goriva zunaj avtocest pa sledijo formuli, ki se posodablja pogosteje in bolj neposredno odraža gibanje cen nafte.Rezultat je, da isti potrošnik v istem tednu dobi nižji položaj za plin in plača več na bencinski postaji. Skupni občutek je podražitev, čeprav statistika o energentih za gospodinjstva kaže navzdol.
Povprečna cena električne energije za gospodinjstva v EU je v drugi polovici 2025 znašala 28,72 evra na 100 kilovatnih ur oziroma 0,287 evra na kilovatno uro. Najdražja je bila Irska s 40,42 evra, sledita ji Nemčija z 38,69 evra in Belgija z 34,99 evra. Najcenejša je bila Madžarska z 10,82 evra, Malta in Bolgarija pa sta se uvrstili tik za njo.
Slovenija je pri 0,208 evra za kilovatno uro torej za dobro tretjino pod nemško ceno in za četrtino pod evropskim povprečjem. To je ugodna pozicija. Slovenija ima jedrsko elektrarno in ugodne hidroenergetske vire, kar znižuje strošek proizvodnje.
Pri zemeljskem plinu za gospodinjstva je bilo evropsko povprečje v drugi polovici 2025 pri 12,28 evra na 100 kilovatnih ur oziroma 0,1228 evra na kilovatno uro. Hrvaška je bila pri 5,43 evra na 100 kilovatnih ur, kar je med najnižjimi v EU. Slovenija je pri 0,085 evra za kilovatno uro, torej pri 8,5 evra na 100 kilovatnih ur, kar je pod evropskim povprečjem in primerljivo s Hrvaško. V prvi polovici 2025 je Slovenija zabeležila največji padec cen zemeljskega plina med vsemi državami EU, in sicer za 12,7 odstotka. Trend torej ni nov, ampak se nadaljuje.
Negospodinjski odjemalci plačajo za elektriko 0,149 evra za kilovatno uro, brez DDV. To je za 28 odstotkov manj kot gospodinjstva. Za plin plačajo 0,055 evra, brez DDV, kar je 35 odstotkov manj kot gospodinjska tarifa.
Razlika v ceni odraža strukturo porabe: velika podjetja porabijo več, imajo boljšo pogajalsko moč in nižje distribucijske stroške na enoto. Toda ko pridejo cenovni šoki, je zaščitni mehanizem tanjši. Gospodinjska tarifa je bolj regulirana in politično občutljiva, zato jo regulatorji in vlada raje ščitijo. Podjetja so prepuščena trgu prej in bolj neposredno.
Ko je cena plina v Evropi med energetsko krizo 2022 dosegla vrh, so ukrepi za zaščito gospodinjstev prišli hitreje in bili obsežnejši kot za podjetja. Zdaj, ko cene padajo, je padec za negospodinjstva nekoliko večji, dva odstotka proti enemu. Toda v nasprotni smeri bo vzorec verjetno spet enak.
Preberite več:
Gospodinjstvo v prvem četrtletju 2026 plača za energijo manj kot pred tremi meseci. Isto gospodinjstvo v aprilu plača za gorivo bistveno več. Oba podatka sta resnična in oba opisujeta isto realnost: cene energentov se gibajo v različnih smereh, odvisno od tega, kateri segment gledamo in kateri regulatorni okvir velja.
