EU obljublja 17 milijard manj birokracije, prihrankov pa ne spremlja

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru o stanju Unije navedla, da 12 svežnjev omnibus upravna bremena v EU zmanjšuje za približno 17 milijard evrov na leto, Komisija pa v svojih kazalnikih enotnega trga beleži prihranke, pričakovane v trenutku, ko predloge sprejme sama, še preden o njih odločita Svet EU in Evropski parlament. Upravna bremena v EU Komisija v istih kazalnikih ocenjuje na 150 milijard evrov na leto. Do konca mandata 2024-2029 jih želi zmanjšati za najmanj 25 odstotkov oziroma 37,5 milijarde evrov, za mala in srednja podjetja pa za najmanj 35 odstotkov. Na spletni strani Komisija navaja, da 12 svežnjev, predlaganih od januarja 2025 do junija 2026, ponavljajoče se upravne stroške zmanjšuje za 14 milijard evrov na leto. Anne Bucher in Elizabeth Golberg sta v analizi za bruseljski inštitut Bruegel zapisali, da se ocenjeni prihranki iz predlogov Komisije ne spremljajo in da ni gotovo, ali prestanejo zakonodajni postopek.

Trinajst držav članic, med njimi Slovenija, Nemčija, Italija in Poljska, je na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve zahtevalo nov krog poenostavljanja evropske zakonodaje. Zahtevo je predstavila avstrijska ministrica za evropske zadeve Claudia Bauer, ki je izpostavila zlasti obveznosti poročanja. V skupnem pismu države predlagajo, naj Unija predpise sprejema le tam, kjer je njeno ukrepanje nujno in prinaša dodano vrednost, pred novimi predlogi pa naj se osredotoči na učinkovito izvajanje obstoječih. Valdis Dombrovskis, evropski komisar, pristojen za poenostavitev, jim je na istem zasedanju po poročanju bruseljske agencije Agence Europe očital, da so same zmanjšale ambicije dosedanjih svežnjev, predvsem pri kemikalijah in obrambi.

Predsednica Komisije je v govoru o stanju Unije države pozvala, naj tudi same odpravijo nepotrebno birokracijo, in predlagala pakt proti tako imenovanemu gold-platingu, dodajanju zahtev, ki presegajo evropska pravila, pri njihovem prenosu v nacionalno zakonodajo. Na pobudo avstrijskega državnega sekretarja za deregulacijo Seppa Schellhorna se je v Bruslju prvič sestalo zavezništvo za zmanjšanje birokracije. Srečanja so se po sporočilu avstrijskega ministrstva za evropske in mednarodne zadeve udeležili predstavniki okoli 15 držav, med njimi Slovenije. Schellhorn je po poročanju avstrijskega medija oe24 na novinarski konferenci po srečanju povedal, da je zveznemu kanclerju nedavno predal seznam 119 primerov gold-platinga iz zadnjih šestih let.

Evropska investicijska banka je v anketi o naložbah za leto 2025 zajela več kot 12.000 podjetij iz EU. Čas, ki ga podjetja porabijo za izpolnjevanje regulativnih zahtev, jih po njeni oceni stane 1,1 odstotka prometa, mala in srednja podjetja pa 1,8 odstotka. Šest evropskih poslovnih združenj, med njimi BusinessEurope, Eurochambres in SMEunited, je v skupnem pismu zapisalo, da podjetja kljub prizadevanjem za poenostavitev še niso občutila oprijemljivih izboljšav, in zahtevalo takojšen moratorij na nova regulativna bremena, vključno s sekundarno zakonodajo.

Anne Bucher in Elizabeth Golberg v analizi ugotavljata, da ni dokazov, da bi programi zmanjševanja upravnih bremen ali poskusi zajezitve toka zakonodaje dosegli želene učinke. Po podatkih Bruegla je Komisija v mandatu 2019-2024 po odštetju umikov predložila 439 predlogov po rednem zakonodajnem postopku, v mandatu 2014-2019 pa 346. Število sprejetih delegiranih aktov je med mandatoma naraslo s 621 na 934. Nobena od novejših pobud za poenostavitev po ugotovitvah avtoric ni imela ocene učinka, evropska varuhinja človekovih pravic pa je Komisiji po njunih navedbah očitala, da je izjemo od pravil o boljši pripravi zakonodaje, predvideno za nujne primere, uporabila brez ustrezne utemeljitve. Aprilski načrt Komisije za enostavnejša in bolje izvrševana pravila EU po oceni avtoric pušča vtis, da bi razvodenitev dobre regulativne prakse lahko postala norma.

Direktiva, s katero je EU v prvem svežnju omnibus poenostavila poročanje podjetij o trajnostnosti in skrbni pregled, velja od 18. marca 2026. Poročanje o trajnostnosti po direktivi CSRD po novem zavezuje le podjetja iz EU, ki imajo v povprečju več kot 1.000 zaposlenih in več kot 450 milijonov evrov čistih letnih prihodkov od prodaje. Evropski parlament je septembra potrdil tri besedila obrambnega svežnja omnibus, vsako z najmanj 530 glasovi za. Irski državni minister za evropske zadeve Thomas Byrne je po poročanju agencije Agence Europe ob koncu julijskega zasedanja Sveta EU za splošne zadeve povedal, da želi irsko predsedstvo do konca leta doseči sprejetje vseh svežnjev omnibus.

Komisija si je cilj, da upravna bremena zmanjša za 25 odstotkov, postavila že leta 2007. Leta 2013 je poročala, da ga je presegla z ocenjenim zmanjšanjem za 27 odstotkov oziroma 123,8 milijarde evrov, v naknadni študiji pa je podatke o dejanskih učinkih lahko zagotovilo le pet držav članic, navaja Bruegel.