Evropska komisija je 7. julija v Strasbourgu predstavila strategijo za živinorejo, po kateri sektor za posodobitev infrastrukture in izpolnjevanje novih standardov potrebuje 18 milijard evrov iz javnih in zasebnih virov. Panoga na ravni EU po besedah komisarja za kmetijstvo Christopha Hansena ustvari okoli 400 milijard evrov letnega prometa, zaposluje sedem milijonov ljudi in beleži 37 milijard evrov trgovinskega presežka, v zadnjih desetih letih pa se je število živali skrčilo za deset odstotkov.
Dokument zapušča desetletno govorico o živinoreji kot viru izpustov. Sektor, ki odgovarja za približno dve tretjini kmetijskih emisij v EU in zaseda tretjino njenih zemljišč, opisuje z besednjakom varnostne politike, v katerem črede podpirajo strateško avtonomijo, prazna zemlja ob vzhodni meji unije pa pomeni varnostno tveganje. Raffaele Fitto, izvršni podpredsednik Komisije za kohezijo in reforme, je novinarjem dejal, da živinoreja ni le vprašanje kmetijstva, ampak konkurenčnosti, prehranske varnosti in prihodnosti Evrope, poroča Politico.
Strategija stoji na petih stebrih, med njimi na odpornosti prek zavarovalnih shem in obvladovanja živalskih bolezni ter na konkurenčnosti prek tehnoloških naložb. Pri emisijah postavlja cilj 16-odstotnega znižanja do leta 2040 glede na leto 2025, metan iz prebavil živali pa uvršča med biogeni del naravnega ogljikovega kroga in ne med fosilne izpuste. Zavezujoče cilje za metan nadomešča z merjenjem na ravni kmetije, ki naj bi nagradilo rejca, ko zamenja krmne dodatke ali redi manj onesnažujoče živali. Tak pristop sta v mednarodnih forumih zagovarjali Irska in Nova Zelandija, veliki izvoznici mleka in govejega mesa, poroča Politico.
Strategiji nasprotuje del stroke in okoljskih organizacij. Evropski urad za okolje, največja mreža okoljskih nevladnih organizacij v uniji, je na dan objave ocenil, da dokument utrjuje industrijski model in ponavlja pripovedi industrije, namesto da bi ponudil izhod iz krize sektorja. Marco Contiero, direktor Greenpeacea za kmetijsko politiko v EU, je za Politico označevanje metana iz živali kot naravnega, s čimer se sektor izogne globljim rezom, ocenil kot škandal. Znanstveni svetovalni odbor EU za podnebne spremembe je marca opozoril, da tehnologija sama ne bo zaprla vrzeli do podnebnih ciljev, in Komisiji svetoval zmanjšanje števila živali ter obdavčitev kmetijskih emisij, česar strategija ne predvideva.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je ob razpravi o nacionalnih prehranskih smernicah junija opozoril, da domačega kmetijstva, kjer prevladujejo manjše in srednje kmetije ter velik delež travinja, ni mogoče enačiti z intenzivnimi živinorejskimi sistemi, na katerih temeljijo globalne ocene okoljskih vplivov. Po veljavnem načinu poročanja je slovensko kmetijstvo v obdobju 2020-2024 prispevalo 10,8 odstotka vseh izpustov toplogrednih plinov, od tega približno tri četrtine živinoreja, po metodologiji, ki upošteva obstojnost metana v ozračju, pa le 3,6 odstotka.
| Največji slovenski predelovalci mesa, perutnine in mleka, poslovno leto 2024 | |||||
| Družba | Lastnik | Prihodki (EUR) | Čisti izid (EUR) | Zaposleni | Boniteta |
| Perutnina Ptuj | MHP (UA) | 281.642.309 | 14.880.176 | 2.094 | A- |
| Ljubljanske mlekarne | Lactalis (FR) | 237.540.408 | 8.462.206 | 608 | AA– |
| Celjske mesnine | CM Invest (AT) | 104.833.186 | 107.709 | 348 | A– |
| Panvita MIR | Bosqar Invest (HR) | 96.359.186 | izguba | 361 | BBB |
| Mlekarna Celeia | domača, zadružna | 71.574.579 | 719.401 | 203 | – |
| Pivka | Jata Emona (SI) | 61.335.974 | 1.757.889 | – | A |
 Analiza za Lider.si: CompanyWall na podlagi evidenc AJPES | |||||
Slovenski poslovni izkazi ne potrjujejo, da bi upad sektorja obrnili zgolj naložbe in tehnološki popravki. Panvita MIR, mesna industrija iz Gornje Radgone in vodilni predelovalec svinjskega mesa v državi, je v letu 2024 s 96,4 milijona evrov prihodkov in 361 zaposlenimi drugo leto zapored poslovala z izgubo, njena bonitetna ocena znaša BBB, kaže analiza, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall na podlagi evidenc AJPES. Matična Panvita, kmetijsko-živilska skupina s stoletno tradicijo, je leto 2024 prvič po letu 2013 sklenila z izgubo, njene dolgoročne finančne obveznosti so narasle za več kot polovico, poglobljena bonitetna ocena pa je padla na raven B. Skupino od leta 2024 obvladuje hrvaški Bosqar Invest.
Celjske mesnine, drugi največji predelovalec mesa v državi in v lasti avstrijske družbe CM Invest, so se v letu 2024 s 104,8 milijona evrov prihodkov komaj izvlekle iz izgube. Po minusu 1,8 milijona evrov leto prej so poslovno leto sklenile s 107.709 evri čistega dobička, kar znaša komaj desetinko odstotka prometa. Njihov prevzem, ki ga vodi hrvaška skupina Braća Pivac, je zaznamovala blokada lastniškega deleža direktorja Izidorja Krivca. Družbe v mesni predelavi svoje dobavitelje po podatkih iz panoge plačujejo z zamudami od sedmih do šestdesetih dni, likvidnostne težave pa priznavajo tudi največji igralci.
Perutnina Ptuj, največji proizvajalec perutnine v državi in del ukrajinske skupine MHP, je v letu 2024 s 281,6 milijona evrov prihodkov in 2.094 zaposlenimi ustvarila 14,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 41 odstotkov manj kot leto prej. Ljubljanske mlekarne, del francoske skupine Lactalis in največji odkupovalec mleka v državi, so z 237,5 milijona evrov prihodkov dosegle 8,5 milijona evrov čistega dobička, 9,2 odstotka manj kot leto prej.
Med velikimi predelovalci se domača lastnina ohranja pri dveh družbah. Pivka, drugi proizvajalec perutnine in v večinski lasti domače družbe Jata Emona, je poslovno leto 2024 sklenila s 61,3 milijona evrov poslovnih prihodkov in 1,76 milijona evrov čistega dobička, tretjino več kot leto prej, pri bonitetni oceni A. Zadružna Mlekarna Celeia je s 71,6 milijona evrov prihodkov ustvarila 719 tisoč evrov dobička.
Strategija za rejce predlaga revizijo direktive o nepoštenih trgovinskih praksah, financiranje 18 milijard evrov pa veže na mobilizacijo javnega in zasebnega denarja, ne na zavezujoča sredstva. Predlog zdaj usklajujejo države članice, med njimi Slovenija, kjer štirje od šestih največjih predelovalcev mesa, perutnine in mleka poslujejo pod tujim lastništvom.
