Nova ocena Bruslja Slovenijo uvršča med zmerno prizadete, doma ocenjujejo 90-odstotni izpad koruze

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je danes za slovenski pridelek zrnate koruze napovedalo 7,69 tone na hektar, sedem odstotkov pod petletnim povprečjem in osem odstotkov nad lansko letino. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je 11. avgusta na novinarski konferenci Agencije RS za okolje povedal, da bo pridelek koruze ponekod manjši za 80 do 90 odstotkov.

Bilten MARS pokriva obdobje od 1. julija do 15. avgusta. Slovenijo skupaj s Hrvaško in državami Beneluksa uvršča med območja z zmernim vplivom vročine in vodnega primanjkljaja. V kategoriji hudega vpliva so Francija, južna Nemčija, severna in osrednja Italija, Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska in zahodna Romunija, kjer je po navedbah biltena krajevno verjeten popoln izpad pridelka.

Za Slovenijo in Hrvaško dokument navaja, da so se temperature v celotnem obdobju, razen nekaj dni v juliju, gibale krepko nad povprečjem. Avgusta so najvišje dnevne temperature večkrat presegle 35 stopinj Celzija in krajevno dosegle 40 stopinj. Vročina je skupaj s padavinskim primanjkljajem hitro izčrpala talno vlago tudi tam, kjer je bila v začetku poletja dopolnjena.

Ozimna žita so zaradi zgodnje žetve ušla stresu in njihove napovedi ostajajo skoraj nespremenjene. Napoved za slovensko pšenico znaša 5,50 tone na hektar, pet odstotkov pod petletnim povprečjem in 10 odstotkov pod lansko letino. Za ječmen znaša 5,10 tone, na ravni petletnega povprečja in 10 odstotkov pod lansko letino. Pri poletnih posevkih se je napoved za zrnato koruzo v enem mesecu znižala za 10 odstotkov, za silažno koruzo pa za devet odstotkov na 37,0 tone na hektar.

Skupno raziskovalno središče računa državno povprečje iz vremenskih podatkov, satelitskih posnetkov in modela rasti rastlin ter v isto vrednost zajema namakane in nenamakane površine. Podgoršek je govoril o najbolj prizadetih legah in izpad pri žitih ocenil na 30 do 50 odstotkov. Po njegovih besedah so izgube največje na prodnatih tleh, na Krškem in Mengeškem polju pridelka praktično ni, drugod pa bo padec glede na običajno pridelavo blizu 50-odstoten.

Bilten ugotavlja, da sta v Sloveniji in na Hrvaškem huda vročina in suša znatno zmanjšali rast trave in prizadeli nenamakano pridelavo krme. Odkosov na nekaterih travnikih po Podgorškovih besedah sploh ni bilo.

Na ravni Unije bilten napoveduje 6,61 tone na hektar za zrnato koruzo, sedem odstotkov pod petletnim povprečjem, in 2,31 tone za sojo, 14 odstotkov pod povprečjem. Za silažno koruzo napoveduje 37,8 tone, 12 odstotkov pod povprečjem, za vsa žita skupaj pa 5,38 tone, dva odstotka pod povprečjem. Najgloblji padci so v Franciji, kjer je koruza s 6,50 tone na hektar 28 odstotkov pod petletnim povprečjem, in na Madžarskem, kjer je s 3,85 tone 34 odstotkov pod povprečjem. Madžarska pridelava sena je po ugotovitvah biltena na približno tretjini letnega povprečja.

Evropska komisija je konec julija napoved pridelka koruze v Uniji v tržnem letu 2026/27 znižala na 51,9 milijona ton, najmanj od leta 2007. Trgovinsko združenje Coceral je svojo oceno že 10. julija znižalo za skoraj osem odstotkov na 52,7 milijona ton. Francosko kmetijsko ministrstvo za domači pridelek koruze napoveduje devet milijonov ton, 35 odstotkov manj kot lani. Delež francoske koruze v dobrem ali odličnem stanju je po tedenskem poročilu urada FranceAgriMer na dan 3. avgusta znašal 31 odstotkov, teden prej 34 odstotkov in pred enim letom 67 odstotkov. Nižje vrednosti v evidencah urada, ki segajo v leto 2011, ni.

Države članice so 22. junija potrdile sprostitev 56 milijonov evrov iz kmetijske rezerve. Portugalska je prejela 30 milijonov, Romunija 14,8 milijona, Ciper 4,6 milijona, Hrvaška 4,4 milijona in Slovenija 2,8 milijona evrov. Znesek smejo države dopolniti z nacionalnimi sredstvi v višini do 200 odstotkov. Slovenski delež je bil odobren za spomladansko pozebo v pridelavi jabolk, romunski pa za sušo in vročinske valove med junijem in avgustom 2025.

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 17. avgusta na izredni seji vladi predlagala pripravo celovitega interventnega programa pomoči kmetijskim gospodarstvom, prizadetim zaradi letošnje suše. Med predlaganimi ukrepi so predplačila kmetijskih podpor, ugodna likvidnostna posojila, reprogramiranje kreditov, znižanje trošarin pri gorivu ter znižanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec je 13. avgusta ob ogledu razmer v okolici Domžal povedala, da je ministrstvo za odpravo posledic lanske suše in pozebe zagotovilo več kot 15 milijonov evrov. Prva izplačila na ministrstvu pričakujejo konec avgusta.