Euribor pri 2,71 odstotka, glavni ekonomist GZS vidi večjo verjetnost septembrskega dviga obresti ECB

Šestmesečni euribor je 31. julija znašal 2,706 odstotka, za 0,60 odstotne točke več kot 2. januarja, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc pa v tedenskem komentarju Izpod peresa glavnega ekonomista GZS za 31. teden ocenjuje, da bi ohranitev julijskih ravni cen surove nafte povečala verjetnost septembrskega zvišanja ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke.

Julijska inflacija v območju evra se je po prvi oceni Eurostata z junijskih 2,8 odstotka zvišala na 2,9 odstotka. Energija se je podražila za 10 odstotkov po 8,5-odstotni rasti v juniju, storitve pa za 3,3 odstotka. Osnovna inflacija brez energije, hrane, alkohola in tobaka je dosegla 2,5 odstotka, rast cen hrane, alkohola in tobaka pa se je upočasnila na 1,2 odstotka.

Svet ECB je 23. julija vse tri ključne obrestne mere ohranil nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit ostaja pri 2,25 odstotka, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja pri 2,40 odstotka in obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pri 2,65 odstotka. Te ravni veljajo od 17. junija, potem ko je Svet 11. junija prvič po septembru 2023 obrestne mere zvišal za četrt odstotne točke. Naslednja seja Sveta ECB je 10. septembra, ob novih projekcijah Eurosistema.

V sporočilu za javnost je ECB zapisala, da so obeti za cene energentov blizu junijskega izhodišča projekcij Eurosistema in precej nad ravnmi izpred konflikta na Bližnjem vzhodu ter da se inflacijski učinek energetskega šoka še ni v celoti izrazil. Predsednica Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji v Frankfurtu opozorila, da se povišane cene energentov ob daljšem trajanju z večjo verjetnostjo prelijejo v širšo inflacijo prek posrednih učinkov in učinkov drugega kroga. K prihodnjim potezam se ni zavezala in je ponovila, da Svet odloča od seje do seje.

Banka Slovenije v majskem Poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja, da sta k večji vrzeli v ponovni določitvi obrestnih mer lani največ prispevala večji obseg fiksno obrestovanih stanovanjskih in potrošniških posojil ter večje naložbe bank v dolžniške vrednostne papirje. Posojila s fiksno obrestno mero se ob spremembi euriborja ne prevrednotijo, dvig referenčne mere pa se pri gospodinjstvih pozna šele pri novih pogodbah in refinanciranju.

Banka Slovenije v istem poročilu tveganje za poslabšanje kakovosti terjatev vidi zlasti v energetsko intenzivnih podjetjih, kemični industriji, logistiki in gradbeništvu. Uvozne cene proizvodov so bile junija po podatkih Statističnega urada RS medletno višje za 7,2 odstotka, Analitika GZS pa rast uvoznih cen v kemični industriji navaja pri četrtini in v kovinski pri šestini.

Medletna inflacija v Sloveniji, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin, se je po podatkih Statističnega urada RS julija znižala s 3,6 na 2,9 odstotka, na mesečni ravni pa so bile cene nižje za 0,1 odstotka. Energija, ki se je julija med glavnimi skupinami podražila najbolj, po utežeh Eurostata predstavlja približno devet odstotkov košarice cen v območju evra.

Šestmesečni euribor je 2. marca, pred prvim dvigom obrestnih mer ECB, znašal 2,131 odstotka.