Euribor v vzponu, obrok spremenljivega stanovanjskega kredita se lahko zviša za 51 evrov

Pri novih stanovanjskih posojilih slovenskih gospodinjstev fiksna obrestna mera močno prevladuje nad spremenljivo, kar nove kreditojemalce varuje pred dvigom, ki ga finančni trgi pričakujejo na zasedanju Evropske centralne banke 11. junija. Udarec bo padel na starejša posojila s spremenljivo mero, vezana na šestmesečni Euribor, ki je pri 2,54 odstotka. Ob dveh pričakovanih dvigih bi bil mesečni obrok takega posojila višji za 51 evrov na mesec, 614 evrov na leto.

Vzpenjajo se vse ročnosti Euriborja. Dvanajstmesečni je v začetku junija dosegel 2,786 odstotka, približno 0,75 odstotne točke več kot pred letom dni, šestmesečni 2,540 odstotka, trimesečni 2,276 odstotka, kažejo podatki Evropskega inštituta za denarne trge.

Razlog je zasedanje ECB 11. junija. Finančni trgi vračunavajo dva dviga ključne obrestne mere v letošnjem letu, s 50-odstotno verjetnostjo tretjega. Prvi korak, dvig za 0,25 odstotne točke, bi depozitno obrestno mero zvišal z 2,00 na 2,25 odstotka in bi bil prva podražitev denarja v evrskem območju po septembru 2023.

Energetski šok bližnjevzhodne krize poganja preobrat. Inflacija v evrskem območju je aprila znašala 3,0 odstotka. ECB je obrestne mere na zasedanju 30. aprila pustila nespremenjene, predsednica Christine Lagarde pa je dejala, da se centralna banka »vsekakor oddaljuje« od osnovnega scenarija.

Pri podjetjih je 87 odstotkov novih posojil sklenjenih po spremenljivi obrestni meri, zato dvig občutijo skoraj vsi kreditojemalci. Pri gospodinjstvih velja nasprotno – fiksna obrestna mera pri novih stanovanjskih posojilih močno prevladuje nad spremenljivo, povprečna fiksna mera za nova stanovanjska posojila pa je do aprila 2025 po podatkih Banke Slovenije padla na 2,9 odstotka. Preusmeritev k fiksni meri se je okrepila med letoma 2022 in 2024.

Stanje stanovanjskih posojil je konec leta 2024 po podatkih Banke Slovenije znašalo 8,6 milijarde evrov in ob 9,3-odstotni letni rasti danes presega 9 milijard. Del tega portfelja sestavljajo posojila iz obdobja pred letom 2022, ko je spremenljiva mera prevladovala. Dvig se prek šestmesečnega Euriborja, ki se uskladi vsakih šest mesecev, prenese prav na te kreditojemalce.

Pri stanovanjskem posojilu 180.000 evrov z odplačilno dobo 30 let in pribitkom ene odstotne točke mesečni obrok ob šestmesečnem Euriborju 2,54 odstotka znaša 812 evrov. Če Euribor sledi dvema dvigoma, ki ju trgi vračunavajo, in se ustali pri 3,04 odstotka, obrok naraste na 864 evrov, kar je 51 evrov več na mesec oziroma 614 evrov na leto. Pri tretjem dvigu, ki mu trgi pripisujejo polovično verjetnost, bi obrok dosegel 890 evrov. Pri posojilu 100.000 evrov z dobo 20 let je razlika manjša, okoli 26 evrov na mesec ob dveh dvigih. Izračun je informativni, predpostavlja popoln prenos spremembe na referenčno mero in velja le za posojila s spremenljivo obrestno mero.

Dvig referenčnih mer podpira neto obrestno maržo bank. Ta je bila v slovenskem bančnem sistemu v prvi polovici leta 2025 najvišja med državami evrskega območja, saj so bile obrestne mere za vloge na vpogled, ki obsegajo 86,3 odstotka vlog gospodinjstev, tik nad ničlo. NLB, največja banka v državi in družba z največjim prometom na Ljubljanski borzi, je tretje zaporedno leto sklenila z dobičkom nad pol milijarde evrov.

Cikel zaostrovanja bo verjetno plitek in kratek, ocenjujejo analitiki družbe RSM. Sledilnik pogajalskih plač ECB teče pri 2,5 odstotka, pod ravnjo 3,0 odstotka, ki jo centralna banka šteje za skladno z dvoodstotno inflacijo. Gospodarstvo evrskega območja je šibkejše in trg dela ohlapnejši kot leta 2022, ko je ECB obrestne mere dvignila za 450 bazičnih točk. Lagarde je aprilsko odločitev o mirovanju opisala kot soglasno, kar nakazuje, da hitro zaporedje dvigov v svetu ECB ni samoumevno. Ob umiritvi cen energije po geopolitični deeskalaciji bi lahko trgi spet vračunavali nespremenjeno obrestno mero.

Med junijem 2024 in poletjem 2025 je ECB depozitno obrestno mero znižala s 4 na 2 odstotka in cikel nato ustavila. Na zasedanju 11. junija jo bo prvič po septembru 2023 lahko obrnila navzgor.