Wall Street Intelu vzel osem odstotkov, Frankfurt SAP-u dodal devet

Evropske borze so petkovo trgovanje sklenile z rastjo, newyorški indeksi so se razšli, teden pa je Evropi prinesel dobiček in Ameriki izgubo. Razliko sta najbolje ponazorila SAP, ki je za presežena pričakovanja pri naročilih v oblaku prejel več kot devetodstotno rast delnice, in Intel, ki je za najhitrejšo rast prihodkov v 15 letih plačal z osemodstotnim padcem. Vlagatelji na obeh straneh Atlantika so nagrajevali dobiček in kaznovali velike naložbene načrte.

Vseevropski indeks Stoxx 600 se je po najstrmejšem dnevnem padcu v dveh tednih okrepil za 0,6 odstotka na 644,67 točke in teden končal v plusu drugič zapored, poroča agencija Reuters. Frankfurtski DAX je pridobil 1,36 odstotka in končal pri 25.099 točkah, k rasti pa je največ prispeval prav SAP, potem ko je rast naročil v oblačnem poslovanju presegla ocene analitikov. Nizozemski Wolters Kluwer se je po preseženih pričakovanjih pri ponavljajočih se prihodkih podražil za pet odstotkov. Odbile so se tudi banke: Santander je pridobil 3,2 odstotka, BBVA, Intesa Sanpaolo in BNP Paribas pa po več kot dva odstotka. Evrski Stoxx 50 je zrasel za 1,23 odstotka na 6.286,60 točke, pariški CAC 40 za 0,88 odstotka, milanski FTSE MIB za 0,95 odstotka, madridski IBEX 35 pa je z 1,65-odstotno rastjo vodil med velikimi trgi. Med redkimi poraženci je finska Neste s 6,4-odstotnim padcem po rezultatih pod ocenami.

Evropska centralna banka je v četrtek obrestne mere pustila nespremenjene, v petek pa so trije člani sveta po poročanju Reutersa opozorili, da bo ob visokih inflacijskih tveganjih morda potreben nov dvig. Možnost septembrskega dviga so pustili odprto. “Premaknili smo se od vračunavanja obdobja šibke rasti in višje inflacije k možnosti recesije. Tam še nismo, a do te točke lahko pridemo zelo hitro,” je za Reuters ocenil Chris Beauchamp, glavni tržni analitik pri hiši IG.

Dow Jones je pridobil 235,60 točke oziroma 0,46 odstotka in končal pri 51.947,25 točke, S&P 500 je z rastjo za 3,68 točke na 7.411,98 točke ostal skoraj nespremenjen, tehnološki Nasdaq Composite pa je izgubil 0,64 odstotka in sejo sklenil pri 24.975,82 točke. Na tedenski ravni je S&P 500 izgubil 0,6 odstotka, Nasdaq 2,1 odstotka, Dow Jones pa je z 0,4-odstotnim padcem nanizal tretji zaporedni izgubljeni teden.

Intelova delnica, ki je v četrtkovem podaljšanem trgovanju po rekordnih rezultatih poskočila za 13 odstotkov, je v rednem trgovanju izgubila skoraj osem odstotkov. Skrb med vlagatelji so zbudili obseg kapitalskih izdatkov, šibko zunanje povpraševanje v livarskem delu in možnost, da bo družba širitev financirala z izdajo novih delnic ter razvodenila obstoječe lastnike. Z Intelom so padli tudi drugi proizvajalci čipov: Broadcom je po podatkih ameriške mreže CNBC izgubil 2,7 odstotka, Advanced Micro Devices 3,3 odstotka, Micron Technology sedem odstotkov, sektorski sklad VanEck Semiconductor pa tri odstotke.

Denar se je znotraj newyorške borze preselil k družbam z oprijemljivim dobičkom. Apple se je podražil za 3,5 odstotka in se približal rekordni vrednosti, Salesforce je pridobil 4,05 odstotka, IBM pa 3,61 odstotka, kažejo podatki Trading Economics. Verizon je po rasti števila naročnikov nad pričakovanji poskočil za 5,8 odstotka. American Express je ob preseženih napovedih dobička zaradi šibkejših prihodkov izgubil 4,3 odstotka.

“Trgi z umetno inteligenco kot prevladujočo naložbeno temo postajajo vse bolj izbirčni. Nagrajujejo dosledno izvedbo, vse manj pa tolerirajo visoko porabo brez jasne poti do donosov,” je za ameriški portal TheStreet ocenila Daniela Hathorn, višja tržna analitičarka pri Capital.com. Sedem največjih ameriških tehnoloških družb je od majskega vrha izgubilo približno dva bilijona dolarjev tržne vrednosti, poroča agencija Bloomberg.

Drugače petkovo razprodajo čipov bere Bill Northey, investicijski direktor pri U.S. Bank Asset Management. “Vidimo veliko presežnih tokov, ki se dnevno selijo v ta segment in iz njega. Ko pa se ozremo, kje je močna rast dobičkov in kaj poganja ocene za leti 2026 in 2027, so ravno ta podjetja glavni upravičenci,” je povedal za CNBC. V nasprotno smer kaže kazalnik Bull & Bear banke Bank of America, ki je zrasel na 9,6 točke, najvišje od leta 2021, in ostaja globoko v območju prodajnega signala, je v petkovi analizi zapisala ekipa pod vodstvom glavnega investicijskega stratega Michaela Hartnetta. Od 17 tovrstnih signalov od leta 2002 so svetovne delnice v treh mesecih po sprožitvi v povprečju izgubile dva do tri odstotke.

Donosnost desetletne ameriške obveznice se je v petek spustila na 4,69 odstotka, dan po vrhu nad 4,7 odstotka, najvišji ravni od januarja 2025. Zlato je ob koncu trgovanja z 0,15-odstotno rastjo doseglo 4.056,30 dolarja za unčo. Ameriška centralna banka bo 28. in 29. julija prvič po juniju zasedala pod vodstvom predsednika Kevina Warsha. Terminski trgi po podatkih orodja CME FedWatch dvigu ključne obrestne mere z razpona med 3,50 in 3,75 odstotka pripisujejo približno tretjinsko verjetnost. Odločitev bo objavljena v sredo, 29. julija, ob 20. uri po srednjeevropskem času.