Sedemnajst slovenskih občin, med njimi Koper, Izola in Piran, po podatkih ministrstva za okolje in prostor tri mesece pred iztekom zakonskega roka še vedno nima sprejetega občinskega prostorskega načrta. Vlada je zato določila besedilo novele Zakona o urejanju prostora, s katero se uporaba občinskih prostorskih planov, pripravljenih za obdobje od leta 1986 do leta 2000, podaljšuje s 30. oktobra 2026 na 31. december 2027. Do istega datuma se podaljšuje tudi veljavnost prostorskih ureditvenih pogojev, sprejetih po starem zakonu o urejanju naselij.
Brez podaljšanja bi 31. oktobra v teh občinah prenehala izdaja gradbenih dovoljenj za vse vrste gradenj, od novogradenj in prizidav do rekonstrukcij in sprememb namembnosti, ne glede na vrsto objekta. Zaustavitev bi po navedbah vlade povzročila veliko gospodarsko, družbeno in okoljsko škodo.
| Podaljševanje roka za sprejem občinskih prostorskih načrtov | ||
|---|---|---|
| Predpis | Rok uporabe starih planov | Občine brez OPN ob sprejetju |
| ZUreP-3 (2021) | 31. december 2024 | 26 |
| Novela ZUreP-3B (2024) | 30. oktober 2026 | 22 |
| Predlog novele (2026) | 31. december 2027 | 17 |
| Lider.si | Vir: Državni zbor, Ministrstvo za okolje in prostor, Združenje občin Slovenije | ||
Rok se z zakonom premika že tretjič. Ob izteku prvotnega roka konec leta 2021 je bilo brez občinskega prostorskega načrta 26 občin. Državni zbor je decembra 2024 z novelo ZUreP-3B rok premaknil na 30. oktober 2026. Takrat je bilo po podatkih Združenja občin Slovenije brez načrta še 22 občin. Tista novela je občinam predpisala tudi vmesne roke: župani so morali predlog načrta občinskemu svetu poslati najpozneje do 30. junija 2026, za opustitev obveznosti pa so bile predvidene globe. Število takih občin se je do danes znižalo na 17, cilj, da bi vse načrte sprejele še v tem mandatu, pa ni bil dosežen.
Datum iz novele leta 2024 je bil izbran prav zato, da bi sedanji župani in občinski sveti delo končali v svojem mandatu. Z novim premikom v leto 2027 se sprejem načrtov v delu občin seli v mandat županov, ki bodo izvoljeni na lokalnih volitvah novembra letos.
Med občinami, ki načrta še nimajo, so vse tri obalne. Na območju Obale je srednja cena rabljenega stanovanja po podatkih Geodetske uprave lani dosegla 4.810 evrov na kvadratni meter, takoj za Ljubljano, cene posameznih stanovanj v Piranu in Portorožu pa presegajo 10.000 evrov na kvadratni meter. Gradbena dovoljenja se na tem območju izdajajo na podlagi prostorskih aktov, starih štiri desetletja. V Kopru, Izoli in Piranu poteka priprava novih načrtov.
| Srednje cene rabljenih stanovanj v letu 2025 | |
|---|---|
| Območje | Srednja cena (EUR/m²) |
| Ljubljana | 5.050 |
| Obala (Koper, Piran, Portorož, Izola, Ankaran) | 4.810 |
| Slovenija | 3.200 |
| Lider.si | Vir: GURS, Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2025 | |
Kako dolgo lahko traja priprava dokumenta, kaže Maribor. Druga največja slovenska občina je prostorski načrt dokončno sprejela februarja 2025, po 24 letih usklajevanj, prvo obravnavo v mestnem svetu pa je opravila že junija 2022.
Predlog novele gre zdaj v obravnavo Državnemu zboru. Občinski dolgoročni plani, ki po njej ostajajo pravna podlaga za gradnjo do konca leta 2027, so bili pripravljeni za obdobje, ki se je izteklo leta 2000.
