Evropski plin je 6,3-krat dražji od ameriškega, breme nosi slovenska industrija

Evropski kupci so julija za zemeljski plin plačali 97,7 dolarja na sod naftnega ekvivalenta, ameriški 15,6 dolarja. Evropska cena je bila 6,3-krat višja od ameriške, pred letom dni pa 3,7-krat, kaže izračun Lider.si iz cenovnega indeksa Svetovne banke, ki ga v mesečnem poročilu o naftnem trgu za avgust objavlja Organizacija držav izvoznic nafte. Razmerje je izračunano iz objavljenih julijskih vrednosti obeh referenc, lanska raven pa iz letnih odstotnih sprememb v istem viru.

Evropski plin je bil edini energent v tem indeksu, ki se je julija podražil. Zrasel je za 19,1 odstotka na mesečni in za 55,4 odstotka na letni ravni. Ameriški plin se je v istem mesecu pocenil za 8,3 odstotka, na letni ravni pa za 9,4 odstotka. Avstralski premog je izgubil 4,8 odstotka, ameriški 1,5 odstotka, povprečna cena nafte pa 2,3 odstotka. Celoten energetski indeks je padel za 1,1 odstotka in ostal za 18,5 odstotka nad lansko ravnjo.

Dobave katarskega utekočinjenega zemeljskega plina skozi Hormuško ožino so prekinjene, poroča CNBC. Zaloge v skladiščih Evropske unije so bile konec avgusta pri okoli 63 odstotkih zmogljivosti, kar je po podatkih združenja Gas Infrastructure Europe približno 18 odstotnih točk pod petletnim povprečjem za ta letni čas. Bloomberg je 3. avgusta objavil, da je napolnjenost na začetku meseca znašala 57,1 odstotka, kar je najnižja raven za ta datum v evidencah, ki segajo v leto 2009.

Referenčna nizozemska terminska pogodba na vozlišču TTF je konec avgusta presegla 68 evrov za megavatno uro, kar je najvišja raven po začetku leta 2023, poroča CNBC. Euronews je 18. avgusta poročal o ceni okoli 63,7 evra in o rasti za približno 120 odstotkov od začetka leta.

Massimo Di Odoardo, podpredsednik za raziskave plina in utekočinjenega zemeljskega plina pri družbi Wood Mackenzie, je v analizi te družbe ocenil, da nizke evropske zaloge, močno azijsko povpraševanje in omejena rast nove ponudbe utekočinjenega plina skoraj zagotavljajo povišane cene skozi to zimo in v leto 2027. Njegov sodelavec David Lewis je za agencijo Reuters dejal, da bi ob zelo mrzli zimi ali daljšem obdobju nizkih temperatur Evropa potrebovala ukrepe za zmanjšanje povpraševanja in višje cene, sicer bi ji plina zmanjkalo. Tancrede Fulop, višji analitik za lastniške vrednostne papirje pri družbi Morningstar, je za CNBC ocenil, da bi mrzla zima ob nadaljevanju omejitev v ponudbi ceno potisnila med 90 in 120 evri za megavatno uro.

Slovenija nima podzemnega skladišča zemeljskega plina niti obrata za utekočinjeni zemeljski plin, njen prenosni sistem pa je s tujimi povezan le v treh primopredajnih točkah, piše v razvojnem načrtu operaterja prenosnega sistema Plinovodi. Uredba (EU) 2017/1938 o zanesljivosti oskrbe s plinom Slovenijo zaradi tega uvršča med izjeme pri infrastrukturnem merilu N-1, piše v istem dokumentu. Skladišča po podatkih Sveta Evropske unije v zimskih mesecih pokrijejo okoli 30 odstotkov porabe plina v uniji.

Zaščiteni odjemalci, med katere sodijo gospodinjstva, so leta 2021 porabili 19 odstotkov vsega plina v državi, kaže podatek gospodarskega interesnega združenja distributerjev zemeljskega plina. Preostalih 81 odstotkov gre v industrijo ter komercialno in poslovno rabo. Statistični urad Republike Slovenije je za četrto četrtletje 2025 izmeril povprečno ceno plina za negospodinjske odjemalce brez davka na dodano vrednost 0,055 evra za kilovatno uro, za pet odstotkov više kot četrtletje prej, gospodinjska cena pa je v istem obdobju padla za tri odstotke na 0,086 evra. V prvem polletju 2025 je slovenska cena za negospodinjske odjemalce dosegla 96 odstotkov povprečja Evropske unije, gospodinjska pa 74 odstotkov. Letošnjega šoka uradna statistika še ne zajema, ker je zadnja objava v podatkovni bazi SiStat s 4. junija, naslednja pa je napovedana za 3. september in bo prvič zajela celo četrtletje po prekinitvi katarskih dobav.

Geoplin, največji veletrgovec s plinom v državi, na svojem spletišču navaja, da podzemna skladišča uporablja za uravnavanje portfelja in za večjo zanesljivost oskrbe. Za revijo Glas gospodarstva Gospodarske zbornice Slovenije so v družbi zapisali, da so „skladiščne zmogljivosti v regiji uporabnikom na voljo, pri čemer pa je zaradi porušenih sezonskih cenovnih razmerij ključno vprašanje njihova ekonomičnost“.

Matt Drinkwater, vodja oddelka za evropski plin pri družbi Energy Aspects, je v odgovoru po elektronski pošti za CNBC opozoril, da bi krepitev vremenskega pojava El Niño lahko prinesla milo zgodnjo zimo v severovzhodni Aziji in znižala tamkajšnje povpraševanje. Po spremenjeni uredbi o skladiščenju plina, objavljeni v Uradnem listu Evropske unije 10. septembra 2025, članice 90-odstotni cilj lahko dosežejo kadar koli med 1. oktobrom in 1. decembrom, ob zahtevnih tržnih razmerah pa lahko od njega odstopijo za deset odstotnih točk in ob vztrajanju takšnih razmer še za pet.

Uredba (EU) 2022/1032 v členu 6c določa, da morajo članice brez podzemnih skladišč do 1. novembra zagotoviti uporabo skladiščnih količin v drugih članicah v višini najmanj 15 odstotkov svoje povprečne letne porabe plina v preteklih petih letih. Na Nemčijo, Italijo, Francijo, Nizozemsko in Avstrijo odpadeta dve tretjini vseh skladiščnih zmogljivosti v Evropski uniji.