Fiskalni svet svari, da rast ne bo pokrila 1,2 milijarde evrov velike luknje razvojnega zakona

Vladni sveženj ukrepov za razvoj bi državni blagajni že v prvem letu odnesel okoli 1,2 milijarde evrov, gospodarska rast, ki naj bi jo sprožil, pa te vrzeli ne bi zapolnila niti v desetih letih. Na to v svoji analizi opozarja Fiskalni svet, ki je ocenil možni javnofinančni učinek Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. 

Neposredno poslabšanje salda javnih financ bi v letu 2027 doseglo približno 1,5 odstotka predvidenega bruto domačega proizvoda, kar je po presoji sveta znesek, ki trajneje ogroža vzdržnost javnih financ, še posebej ob izhodišču, ko ta niti sicer ni zagotovljena.

Zakon prinaša osem ukrepov z neposrednim javnofinančnim učinkom, njihov skupni znesek pa se izteče pri dobrih 1,19 milijarde evrov. Daleč največ, 265 milijonov evrov, bi odnesla uvedba razvojne kapice na socialne prispevke za bruto dohodke nad 7.500 evri, tesno pa ji sledi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, ocenjena na 257 milijonov evrov. 

Precejšen zalogaj pomeni tudi znižanje DDV, in sicer 183 milijonov pri energentih ter 159 milijonov pri hrani. Preostanek prispevajo nižja osnova za prispevke samozaposlenih in kmetov, ureditev normiranih podjetnikov, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za del zavezancev ter nižja dohodnina na najem. Svet ob tem opozarja, da ocena vključuje tudi začasne ukrepe, zato ne pomeni trajnega letnega stroška.

Vir: Fiskalni svet (2026); ocene FURS, MF, SURS, UMAR, ZPIZ, ZZZS.

Rast prepozno in premalo

Osrednja ugotovitev analize ni v sami višini zneska, temveč v tem, česa rast ne zmore. Ukrepi bi po ocenah verjetno spodbudili gospodarsko aktivnost, saj bi raven realnega BDP čez deset let v povprečju simulacij lahko bila za približno 0,9 odstotka višja kot brez zakona. Vendar bi ta rast neposredno poslabšanje salda kratkoročno nadomestila le za približno četrtino, po desetih letih pa za okoli polovico. 

V nobeni od opravljenih simulacij povratni učinki poslabšanja ne izničijo v celoti. Posledica je vidna pri dolgu, ki bi bil čez deset let v povprečju ocen za dobrih osem odstotnih točk BDP višji kot v scenariju brez ukrepov. Kjer je dolgoročno poslabšanje manjše, to ni zgolj zaradi hitrejše rasti, ampak tudi predpostavljenega dodatnega varčevanja pri izdatkih, ki pa samo po sebi rast zavira.

Kdo bi občutil kapico?

Prav razvojna kapica in polna pokojnina sta razloga, da je ocena Fiskalnega sveta višja od ocene predlagateljev zakona. Predlagatelji učinka pokojninskega ukrepa na blagajno pokojninske in invalidske zavarovalnice v svojo oceno sploh niso vključili, njihova ocena kapice pa je nižja od ocene sveta, ki se ujema z izračuni pristojnih zavodov. 

Kapica bi razbremenila najvišje dohodke, torej plače nad 7.500 evri bruto, kar je približno trikratnik povprečne plače. Ker je prag določen v nespremenljivem znesku, bi se ob rasti plač večkratnik povprečja postopno zniževal, zato bi se krog upravičencev razširil z današnjih slabih 13 tisoč na skoraj 22 tisoč do leta 2027.

Vir: Fiskalni svet

Svet svojih ugotovitev ne postavlja kot napoved. Poudarja, da prikazujejo možne posledice glede na scenarij brez ukrepov, ne dejanske višine prihodnjega primanjkljaja in dolga, ter da so izpostavljene precejšnji negotovosti. Zaradi nedostopnosti individualnih podatkov statična ocena sloni na javno dostopnih virih in vrsti predpostavk, dinamične ocene pa so odvisne od tega, kako se bosta odzvala gospodarstvo in fiskalna politika. 

Fiskalni svet ob tem izrecno ne presoja smiselnosti ali drugih ciljev posameznih ukrepov, temveč zgolj njihov možni vpliv na javne finance. Kljub temu je njegovo sporočilo jasno. Ob že tako napetem fiskalnem položaju in ob tem, da bonitetne agencije spremljajo vzdržnost slovenskih financ, bi dodatno poslabšanje salda lahko podražilo zadolževanje države. Prav to je občutljivo v času, ko donosi državnih obveznic po vsej Evropi rastejo.