Pariz bo v torek na ministrstvu za finance gostil izredno sejo odbora za nadzor javnih financ, na kateri bo vlada premierja Sébastiena Lecornuja, kot poroča dnevnik Les Echos, objavila ukinitev proračunskih sredstev v obsegu približno 4 milijarde evrov. Minister za gospodarstvo Roland Lescure je za Le Parisien povedal, da je namen odbora čim prej prepoznati morebitna odstopanja od načrtovanega in ukrepati, preden bi proračun ušel izpod nadzora.
Francoska vlada se je k izrednim ukrepom zatekla po tem, ko je bila prisiljena znižati napoved gospodarske rasti za leto 2026 z enega na 0,9 odstotka in dvigniti napoved inflacije z 1,3 na 1,9 odstotka. Oba popravka sta neposredna posledica rasti cen energentov po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja. Bercy ocenjuje, da bližnjevzhodni konflikt francosko zakladnico dodatno obremenjuje za okrog 4 milijarde evrov, predvsem prek višjih stroškov servisiranja dolga. Kljub temu Pariz vztraja pri cilju primanjkljaja na ravni petih odstotkov BDP v letošnjem letu in pri načrtu, da se do leta 2029 vrne pod mejo treh odstotkov, ki jo zahteva Bruselj.
Sejo odbora, ki so ga ustanovili po proračunskih zdrsih v letih 2023 in 2024, ko je primanjkljaj namesto pričakovanih 4,9 odstotka dosegel 5,4 in nato celo 5,8 odstotka BDP, bodo vodili štirje ključni ministri, prisotni pa bodo tudi poslanci, predstavniki sindikatov in lokalnih skupnosti. Poročevalec za proračun v Narodni skupščini Philippe Juvin (LR) je za AFP napovedal, da pričakuje konkretne ukinitve proračunskih sredstev in jasne podatke o dejanskem stanju javnih financ. Predsednik finančne komisije Éric Coquerel (LFI) pa ocenjuje, da bo vlada le stežka obšla potrebo po noveliranem proračunu, če se bodo posledice vojne poglobile.
Francija je lani vendarle dosegla boljši rezultat od pričakovanj. Primanjkljaj za leto 2025 se je po podatkih statističnega urada INSEE ustavil pri 5,1 odstotka BDP, kar je 0,3 odstotne točke manj od napovedi in 0,7 točke manj kot leto prej. Javni dolg je ob koncu lanskega leta znašal 3.460 milijard evrov oziroma 115,6 odstotka BDP. Premier Lecornu je ob objavi teh podatkov konec marca zapisal, da metoda daje rezultate, in dodal, da bo geopolitična situacija imela svojo težo.
Vlada je od začetka iranske krize že namenila 130 milijonov evrov za pomoč prevoznikom, ribičem, kmetom in ranljivim gospodinjstvom, Lecornu pa je v petek obljubil nov sveženj ukrepov za maj. Ekonomist Maxime Darmet iz Allianz Trade opozarja, da trgi Francijo pozorno spremljajo in da se kabinet tega zelo dobro zaveda. Prostor za manevriranje je ozek, saj je celoten nabor javnofinančnih saldov, od države prek socialnih blagajn do lokalnih skupnosti, prvič po pandemiji sočasno v rdečih številkah.
