Generacija 1985 bo prejela za 400 evrov višjo pokojnino kot generacija 1960

Upokojenec, rojen leta 1960, prejema povprečno 1.175 evrov neto pokojnine za 40 ali več let delovne dobe. Vrstnik iz leta 1985 bo po projekciji OECD ob upokojitvi leta 2047 prejel 71 odstotkov zadnje neto plače, kar v cenah 2026 znese okoli 1.575 evrov. Razliko ustvarja reforma ZPIZ-2O, ki v osemletnem prehodu do leta 2035 spreminja tri parametre izračuna.

Upokojitvena starost se od leta 2028 dalje dviga za tri mesece letno in do leta 2035 doseže 62 let za zavarovance s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oziroma 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Obračunsko obdobje se postopoma podaljšuje s 24 najugodnejših zaporednih let, veljavnih v letih 2026 in 2027, na 35 najugodnejših od 40 let zavarovanja po letu 2035. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe se od leta 2028 povečuje s 63,5 odstotka in do leta 2034 doseže 70 odstotkov.

Vsaka generacija plača drugačno ceno za drugačne ugodnosti. Generaciji 1960 in 1965 se po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upokojujeta po starih pravilih z nižjim odmernim odstotkom, krajšim obračunskim obdobjem in nižjo upokojitveno starostjo. Po besedah generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža so tisti, ki so do 31. decembra 2025 izpolnili pogoje, upravičeni do stare sheme brez časovne omejitve. Generacija 1970 vstopa v prehodni sistem z delno višjim odmernim odstotkom in delno daljšim obračunskim obdobjem. Generacije 1975, 1980 in 1985 bodo pri 62 letih starosti prejele pokojnino, odmerjeno od osnove iz najboljših 35 od 40 delovnih let po 70-odstotni odmeri.

V evrih razlike niso dramatične. Povprečna mesečna bruto plača je v Sloveniji leta 2025 po podatkih Statističnega urada znašala 2.536 evrov, neto približno 1.800 evrov. Po podatkih Zpiza je povprečna starostna pokojnina za 40 let delovne dobe po redni februarski uskladitvi 4,2 odstotka in izredni marčevski uskladitvi en odstotek v letu 2026 dosegla približno 1.237 evrov bruto oziroma 1.175 evrov neto. To je 65 odstotkov povprečne neto plače. OECD v poročilu Pensions at a Glance 2025 ocenjuje, da bo neto nadomestna stopnja za zavarovanca s polno delovno dobo in povprečno plačo po reformi dosegla 71 odstotkov, za zavarovanca z nizkimi prejemki pa celo 100 odstotkov.

Ugodnejše razmerje pa ne prinaša nujno višje realne kupne moči. Povprečna inflacija se po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj giblje okrog dveh odstotkov letno, pokojnine pa se od leta 2026 usklajujejo po novi formuli, ki v enakih deležih upošteva rast povprečne bruto plače in rast cen življenjskih potrebščin. Če plače realno rastejo po približno enem odstotku letno, pokojnine po tej formuli rastejo le po pol odstotka. Razliko dolgoročno občuti vsak upokojenec.

Demografski pritisk na sistem je številčno opredeljen. Evropska komisija v poročilu Ageing Report 2024 ocenjuje, da se bodo javni izdatki za pokojnine v Sloveniji povečali z 9,8 odstotka bruto domačega proizvoda leta 2022 na 13,7 odstotka leta 2070. Delež prebivalcev, starejših od 65 let, se bo v enakem obdobju po projekciji EUROPOP2023 Eurostata zvišal z 21 na 32 odstotkov. Razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin, ki danes znaša 1,52, se bo v dvajsetih letih približalo razmerju ena proti ena. Dolgoročna vzdržnost sistema je po oceni OECD po reformi za en odstotek BDP manj obremenjujoča kot pred njo.

Razlika v 400 evrih med generacijama 1960 in 1985 v cenah 2026 ni podatek, ampak rezultat daljšega dela. Novela ZPIZ-2O dviguje odmerni odstotek, podaljšuje obračunsko obdobje in premika minimalno upokojitveno starost navzgor. Mlajši bodo delali dlje in plačali več prispevkov, preden bodo dosegli višjo pokojnino. Vprašanje drugega in tretjega pokojninskega stebra, ki danes v Sloveniji dopolnjujeta obvezno shemo le pri manjšem deležu zavarovancev, ostaja odprto.