Slovensko bančništvo je vstopilo v leto 2026 z višjimi posojili, ki rastejo hitreje kot kadar koli v zadnjih treh letih, dobiček pa zaostaja za lanskim. Banka Slovenije je danes objavila podatke o poslovanju bank za prve štiri mesece leta, ki kažejo, da sistem ostaja stabilen, a pod vse večjim pritiskom negotovega mednarodnega okolja.
Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je aprila dosegla 10,7 odstotka, kar je najvišja rast po novembru 2022 in občutno presega evropsko povprečje, ki znaša 3,7 odstotka. Kreditiranje gospodinjstev je raslo za 8,8 odstotka, stanovanjska posojila za 10,0 odstotka, potrošniška za 9,1 odstotka. Fiksna obrestna mera za novoodobrena stanovanjska posojila je aprila znašala 3,0 odstotka in ostala precej pod evropskim povprečjem. K rasti so letos prispevala tudi posojila tujim osebam, ki so se medletno povečala za kar 47,4 odstotka, večinoma gre za financiranje povezanih družb.
Vloge gospodinjstev so se v prvih štirih mesecih povečale za 148 milijonov evrov in z 29,3 milijarde evrov ostajajo najpomembnejši vir financiranja bank, ki pokrivajo polovico celotne bilančne vsote. Edina izjema je bil marčevski odliv, ko so nekateri varčevalci del prihrankov preusmerili v nakup državne obveznice, ki je bila tretje leto zapored obrestovana ugodneje kot vezane vloge v bankah. Kljub temu je bil odliv manjši od enega odstotka vseh vlog gospodinjstev. Obrestne mere za vezane depozite so ostale stabilne, a na zelo nizkih ravneh, zato kar 81,6 odstotka vseh vlog nebančnega sektorja ostaja na vpogled.
Na strani dobička slika ni tako svetla. Dobički bank pred obdavčitvijo je v prvih štirih mesecih znašal 248,8 milijona evrov in zaostal za lanskim v enakem obdobju za 14,6 odstotka. K nižjemu rezultatu so poleg manjših neobrestnih prihodkov prispevale neto oslabitve in rezervacije, ki so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem skoraj podvojile, na 49,2 milijona evrov. Donosnost kapitala pred obdavčitvijo (ROE) je do aprila znašala 10,9 odstotka, kar je primerljivo z dolgoročnim povprečjem, a bistveno manj od 13,9 odstotka v enakem obdobju lani. Bruto dohodek se je medletno povečal za dober odstotek, neto obrestna marža pa je aprila znašala 2,63 odstotka in se je v zadnjih mesecih celo nekoliko okrepila.
| Ključni kazalniki slovenskega bančništva | |||
|---|---|---|---|
| Kazalnik | Apr. 2025 | Apr. 2026 | Sprememba |
| Rast posojil nebančnemu sektorju (medletno) | ~7,5 % | 10,7 % | ▲ +3,2 o. t. |
| Rast posojil gospodinjstvom (medletno) | ~6,5 % | 8,8 % | ▲ +2,3 o. t. |
| Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) | 1,6 % | 1,6 % | → nespremenjeno |
| Neto obrestna marža | 2,77 % | 2,63 % | ▼ −0,14 o. t. |
| Donosnost kapitala pred obdavčitvijo (ROE) | 13,9 % | 10,9 % | ▼ −3,0 o. t. |
| Dobiček pred obdavčitvijo (jan.–apr.) | 291,5 mio EUR | 248,8 mio EUR | ▼ −14,6 % |
| Neto oslabitve in rezervacije (jan.–apr.) | 25,6 mio EUR | 49,2 mio EUR | ▼ +92,1 % |
| Vloge gospodinjstev | ~27,6 mrd EUR | 29,3 mrd EUR | ▲ +6,5 % |
| Kapitalska ustreznost (CET1, Q1 2026) | 18,0 % | 17,4 % | ▼ −0,6 o. t. |
| Lider.si | Vir: Banka Slovenije, Informacija o poslovanju bank, junij 2026 | |||
Kakovost kreditnega portfelja ostaja stabilna. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) je aprila znašal 1,6 odstotka in ostal nespremenjen glede na konec leta 2025. Pri gospodinjstvih je bil stabilen pri 1,4 odstotka, kar Banka Slovenije pripisuje ugodnim razmeram na trgu dela in dobremu finančnemu položaju gospodinjstev. Pri nefinančnih družbah se je delež NPE z decembrskega vrha 4,2 odstotka nekoliko umaknil na 4,0 odstotka, kar je deloma posledica prestrukturiranja nekaterih večjih izpostavljenosti.
Preberite več:
Banka Slovenije ob tem opozarja na dve tveganje, ki ju ocenjuje kot povišani. Makrofinančno tveganje se kopiči predvsem zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in njenih učinkov na cene energentov, inflacijo in razpoloženje v evrskem območju, kjer se je sestavljeni kazalnik PMI maja spustil na 48,5, torej v območje krčenja. Kibernetsko tveganje pa se po oceni centralne banke krepi z razvojem naprednih modelov umetne inteligence, ki jih je mogoče zlorabiti pri kibernetskih napadih. Hkrati je ECB 11. junija prvič po septembru 2023 zvišala ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke, kar bo po pričakovanjih bank v prihodnjem polletju prispevalo k vnovični rasti neto obrestnih prihodkov.
