Globe do 450.000 evrov za nerazkrito uporabo umetne inteligence začnejo veljati v nedeljo

Podjetjem v Sloveniji v nedeljo začnejo veljati obveznosti razkritja pri uporabi umetne inteligence, za kršitve pa slovenski izvedbeni zakon velikim gospodarskim družbam predpisuje globo od 100.000 do 450.000 evrov.

Kdor ima na spletni strani klepetalnega robota, mora uporabnika obvestiti, da se ne pogovarja s človekom, razen kadar je to očitno. Zvočna, slikovna, video in besedilna vsebina, ki jo ustvari umetna inteligenca, mora nositi oznako v strojno berljivi obliki. Globoki ponaredki morajo biti razkriti. Zaposleni in stranke, izpostavljeni sistemom za prepoznavanje čustev ali za biometrično kategorizacijo, morajo za to izvedeti. Vse našteto predpisuje 50. člen Akta o umetni inteligenci.

Krog zavezancev je širok. Vanj sodijo podjetja s klepetalnim robotom, tista, ki v oglaševanju uporabljajo slike ali videe iz generativnih orodij, in tista, ki z umetno inteligenco pripravljajo besedila za javnost. Zadnja imajo izhod: kadar besedilo o zadevah javnega interesa pregleda človek in kadar zanj nosi uredniško odgovornost fizična ali pravna oseba, oznaka ni potrebna. Koliko podjetij v Sloveniji obveznosti zadevajo, ni znano, ocene ministrstvo za digitalno preobrazbo in agencija nista objavila.

Del pravil je bil odložen šest dni pred rokom. Uredba (EU) 2026/1744 z dne 8. julija 2026 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena prejšnji petek, veljati pa je začela v ponedeljek, tretji dan po objavi. Samostojne visokotvegane sisteme iz Priloge III je odrinila na 2. december 2027, sisteme, vgrajene v proizvode iz Priloge I, pa na 2. avgust 2028. Obveznosti razkritja iz 50. člena so ostale tam, kjer so bile.

Globe rastejo z velikostjo kršitelja. Pravna oseba se kaznuje z globo od 25.000 do 250.000 evrov, velika gospodarska družba od 100.000 do 450.000 evrov, samostojni podjetnik od 15.000 do 100.000 evrov, odgovorna oseba od 2.500 do 10.000 evrov, posameznik pa z globo 2.000 evrov. Pri posebno hudih kršitvah, kadar je škoda velika ali kadar je kršitelj ravnal iz koristoljubnosti, se globa dvigne do 15 milijonov evrov ali do treh odstotkov skupnega svetovnega letnega prometa, kolikor je ta znesek višji. Razpone določa 33. člen Zakona o izvajanju uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci.

Enako visoke globe čakajo podjetje, ki svojih zaposlenih ni usposobilo za delo z umetno inteligenco. Ta obveznost iz 25. člena zakona ne loči med razvijalci in uporabniki, zajame vsako družbo, ki takšne sisteme uporablja pri poslovanju.

Nadzor je razdeljen na pet naslovov: Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in Tržni inšpektorat. Za obveznosti razkritja odgovarja prva, ki je tudi enotna kontaktna točka in na svoji spletni strani odgovarja na vprašanja malih in srednjih podjetij, zagonskih podjetij in uvajalcev. Kršitelja bodo organi tudi javno imenovali, podatke o sankciji morajo na svojih straneh hraniti tri leta.

Odvetniška družba Jadek & Pensa je decembra 2025 v pravnem pregledu zakona opozorila na dve napetosti iz javne razprave. Kot prvo navaja razdelitev pristojnosti med več organov, ki zahteva dodatne kadrovske okrepitve in lahko privede do počasnejših odzivov. Kot drugo navaja usklajevanje med njimi, ki ga ministrstvo napoveduje prek posebnega sosveta.

Svoj rok ima v nedeljo tudi agencija. Do 2. avgusta 2026 mora po 40. členu zakona vzpostaviti prvi regulativni peskovnik, nadzorovano okolje, v katerem podjetja pred vstopom na trg preverijo skladnost svojih rešitev. Do nedelje ga ne bo. Javni poziv za izbor vsebinskega področja je agencija odprla 12. junija in ga bo zaprla 30. septembra, 59 dni po zakonskem roku, šele nato se kandidati lahko prijavijo za testiranje. Evropski rok je nova uredba prestavila na 2. avgust 2027. Slovenska določba je ostala pri prvotnem datumu, isti datum agencija še vedno navaja na svoji spletni strani, pojasnila o razmerju med obema pa ni objavila.

Zamuda pri peskovniku podjetij ne bremeni. Sodelovanje je prostovoljno, po spremenjeni evropski ureditvi zamuda ne pomeni kršitve prava Unije, zagonska, mala in srednja podjetja pa imajo pri izbiri prednost in brezplačen dostop. Za visokotvegane sisteme iz Priloge III se je rok podaljšal za 16 mesecev, obveznosti iz 50. člena pa se v večini primerov izpolnijo z obvestilom uporabniku.

Obveznosti razkritja iz 50. člena Akta o umetni inteligenci se začnejo uporabljati 2. avgusta 2026. Za sisteme, ki so takrat že na trgu, se obveznost tehničnega označevanja vsebin začne uporabljati 2. decembra 2026, istega dne pa začne veljati nova prepoved sistemov za ustvarjanje gradiva o spolni zlorabi otrok in intimnih vsebin brez privolitve.